Čas praznovanj ...

V naši družini je marec kar zaseden z rojstnodnevnimi praznovanji. Ravno včeraj je praznoval moj oče in to okroglih 70 let. Vse najboljše, oči!!!

Dolge zimske dneve si krajša s šahiranjem. Z lepim vremenom pa se začenja že druga strast - vrtnarjenje. A za voščilnico sem našla več navdiha na črno belih poljih ...

Odprta pop-up izvedba s šahovsko uro.

Seveda ura še teče, partije ni konec ...

Prejšnji teden pa je praznovala še moja sestra. Tole 'sladko' darilo je malo nagajivo ... sestra si je namreč lani jeseni zadala pomemben cilj, da bo končno nekaj storila zase. Spremenila je način prehrane, skoraj povsem črtala slaščice, začela športat in rezultati so več kot navdušujoči. Super!!!

Take enostavne ...

Brskanje po kupu papirja obrodi enostavne plodove ...

Bolj resne ...

V rahlo vintage izgledu ...

pa malo bolj živahne ...

vse pa izdatno bleščeče ...

Take enostavne ...

December je že skoraj tu, prazniki pred vrati in čas, da zapišemo dobre želje za prihajajoče leto. Tako so končno začele nastajati letošnje voščilnice. So sila preproste, čeprav sem za ozadja tehle prvih porabila kar izdatne zaloge glimmer mist spray-a ...

Sneg je posrebril smrekice ...

Zaloge papirja pridejo vedno prav ...

Takle pikast venček sem že dolgo imela v planu ... ampak to lepljenje traja :-)

Tako, tole je bilo za ogrevanje in pregledovanje zalog.

Ena za 50

'Oj, žena, sej mi boš naredila eno voščilnico za 50 let?' mi pravi J. v petek, ko pride domov. 'Ja, OK, bom. Do kdaj pa rabiš?' ... 'Do ponedeljka' ... 'Kakšno pa?' ... 'Sem mislil, kako tako, da pes ven skoči' ...

Pa kaj sploh sprašujem ... pasja voščilnica ... pravi izziv ...

Pop-up pasja hišica in kuža

Sem imela namen še malo okrancljat z rožicami, pa sem dobila prepoved.
Naročnik je zadovoljen, upam da bo tudi prejemnik.

Medtem ...

ko čakam na ponedeljkovo žrebanje, sem naredila nekaj res enostavnih voščilnic, ki so primerne za vse priložnosti. Vse po istem kopitu, le v različnih barvah ... žal sem modro, zeleno in vijolično fotografirala pod lučjo in so barve naravnost grozne. Za pokušino torej pokažem le rdeče/belo in roza/belo.

Imate pa še slabih 30 ur časa, da pustite komentar pod prejšnjo objavo za žreb enega od poly kompletov. No, če vam je kateri všeč, seveda :-)

Kakšna za rezervo

V marcu je kar nekaj slavljencev v ožji žlahti, zato sem naredila še par preprostih voščilnic. Tako, za rezervo. Morda celo uspem narediti še kakšno, prav namensko, čeprav priznam, da imam polahko zadost tega papirja.

Po zelo dolgem času sem naredila še eno iris folding voščilnico. Takih darilc sem pred leti naredila že nekaj, pa sem imela še malo papirja na zalogi ... mašnica je pa na roke zrezana in ni glih zanaritdolpast lepa.

Pa še za 70

Tokrat pa je voščilnica namenjena našemu nonotu oz. mojemu tastu, ki te dni praznuje 70. rojstni dan. Naredila sem voščilnico, ki nekako najbolj odraža slavljenca - najprej na sprednji strani mogočno, košato drevo:

V notranjosti pa pop-up izvedba (zelena barva je malo čudna, ker sem slikala pod lučjo):

In še malo podnapisov. Nono je aktivni član Kulturno zgodovinskega društva Hrpelje. Ob 700-letnici Hrpelj leta 2004 je napisal knjigo - monografijo Kronika Hrpelj. V vasi in njeni okolici so člani društva uredili zanimivo in poučno naravoslovno zgodovinsko učno pot. Pot označuje markacija v podobi kuščarja zelenca, ki je dodan na voščilnico, da nono slučajno ne bi zgrešil svoje sedemdesetice.

Tale črn ptič, ki se skriva v krošnji, pa naj bi bil kos. Zakaj? Zato, ker nonota vsi poznajo kot Latkota Kusovga iz Hrpelj.

Pa še pogled s strani:

In na koncu še povabilo - če vas pot kdaj zanese proti Brkinom, obiščite Hrpelje in se sprehodite po zanimivi učni poti. Če pa bi radi zraven slišali še kakšno domačo po hrpeusko, pa le pokličite Latkota in vas bo z veseljem popeljal po poti. Pa ne kar tako, od lani ima celo patentin za turističnega vodnika.

Ena za 40

Same okrogle nastajajo zadnje čase. Tale voščilnica je za eno, kako naj rečem, gospo, ki praznuje 40. rojstni dan. Mi je malo hecno, da rečem gospa, ko pa se sama pri 40+ sploh ne počutim tako. Mislim, gospa je ena taka močna in resna beseda, a ne .... Kakorkoli, tale štiridesetletnica je šivilja, zato je na voščilnici toliko šivov :-) Pa v bistvu je oblekca, ki je narejena po temle muštru vijolične barve, ki jo je skoraj nemogoče realno pofotkat.

Še ena za 50

Ko sem oddala voščilnico iz prejšnje objave, sem takoj dobila prošnjo, če lahko naredim še kakšno za 50. Za moškega. Uspela sem še vprašati, s čim se tale možakar kaj ukvarja, ima kakšen hobi ...? Dobila sem kratek in jedrnat odgovor - košarka. OK, sprejela sem izziv. Porajale so se mi različne ideje.

Najprej sem se lotila izdelave parketa in polaganje klasične 'ribje kosti' je bilo prav zabavno. Za košarkaško tablo sem plastificirala paus papir, tako da sem dobila čvrsto mlečno plastiko. Največ preglavic mi je povzročala mreža koša, saj nisem imela nič pametnega pri roki. Na koncu sem jo izrezala kar iz papirja.

Košarkaška žoga ima črte embossirane s črnim prahom, mini razcepka pa je ventilček. Ko žogo vržemo na koš, razkrije ... tadam ...

Je pa to spet easel-card, ki se takole odpre:

Na koncu seveda upam, da bo slavljencu všeč.

Ena za 50

'Oj, Renata, a imaš kakšno voščilnico za 50. rojstni dan?'
'Ne, nimam. Ma, če rabiš, ti lahko nardim.' ...

Tako nekako običajno gre ta zgodba, a ne. In je nastala tale preprosta voščilnica za gospo, ki ima menda rada rumeno barvo in rože. Upam, da bo slavljenki všeč. Je pa moja prva t.i. easel-card.

Rožice

Sodelavka Danica se bo konec leta upokojila in tale šopek rožic je namenjen njej. Ker za moj blog ne ve in ga torej ne bere, lahko voščilnico pokažem že danes. Skupaj s sodelavci moramo napisati še kakšno lepo misel ...

Za darilo si je izbrala CD predvajalnik, zato bomo v žepek voščilnice priložili še CD Sarah Brightman.

Počasi zaključujem

Tako, izdelava voščilnic je končana. Naredila sem jih skoraj 60, vse za domačo porabo in sedaj sledi še težja naloga - treba je napisati dobre želje in jih poslati. Najbolj zoprno mi je pisat, ker imam od vsakodnevnega tipkanja čist sfiženo pisavo, pišem ko kura in potem s tem svojim kracanjem uničim lepo voščilnico :-( Kaj čmo, tako je. Enkrat, ko bom velika, bom šla na tečaj kaligrafije in vse voščilnice lepo napisala ... najbrž bi morala začet pisat že na poletnem dopustu :-) V zadnji fazi letošnjega papirčkanja sem naredila še nekaj bolj enostavnih voščilnic:

Preden pa papirčke čisto dokončno pospravim, imam še par malenkosti v planu. Upam, da mi jih uspe naredit.