Kaj je nastalo

V prejšnji objavi sem se hvalila, da se nekaj peče. No, seveda se je peklo in tudi speklo. Uspela sem celo napackat z oljnato barvo in obrisat, pa tudi posušilo se je hitro. Le sestavit se nikakor ni hotelo samo in je trajalo cel teden. Grozno, res. Eno je pomanjkanje časa, drugo pa pomanjkanje volje. V tem deževnem vremenu, ko je ob petih popoldne že trdna tema, se mi kar nič ne da ustvarjat. Potem imam pa slabo vest. OK, zadost jamranja - tole sem uspela navezat skupaj:

Naredila pa sem še en obesek v tehniki backfiling - vijolični poli glini sem dodala malo granitno sive in dobila rahlo zrnato osnovo. V osnovo sem odtisnila teksturo z listki in jo po peki zapolnila s srebrno poli glino. Potem je seveda sledilo brušenje in še enkrat brušenje. Imela sem namen, da na zgornji del obeska dam še srebrno ploščico. Premislila sem si zgolj zato, ker bi zakrila težko prigarane listke.

Ko zmanjka kak dan

Kaj pa vem ... tile vikendi so zadnje čase čist prekratki. Definitivno mi zmanjka en dan za lenarjenje, ustvarjanje, branje, potepanje ... Sem si pa pretekli teden privoščila en ustvarjalni popoldan. V četrtek sem se udeležila poli delavnice Makrima, ki so jo organizirale domači poli sceni dobro poznane poli maherice Majda, Kristina in Maja. Ure, prežete z učenjem, ustvarjanjem in klepetanjem, so kar prehitro minile in me napolnile z energijo. Še pozna vožnja domov ni bila noben napor. Zato iskrena hvala organizatorkam in vsem udeleženkam za super popoldan. In seveda na tem mestu še čestitke Makrima za pogum in super organizacijo.

Na delavnici sem izdelala tole mega zapestnico, ki je res MEGA in že zaseda častno mesto v moji ustvarjalni vitrini. Sicer me malo morijo prstni odtisi, pa šlampast rob, pa ... ampak naslednja bo boljša. Tokrat se lahko zgovorim, da sem poli za teksturo sigurno 10x valjala, ker enostavno nisem naredila enakomernega odtisa in je bil že čist pocast. Ko mi je končno za silo uspelo, je bil ta vrag prekratek ... skratka, sem si zapomnila vse, česar ne smem ponovit :-)

Zdajle pa še vzamem današanjo peko iz pečice in se lotim packanja. Da bom imela pa za jutri čiste roke, me čaka tudi malo brušenja za desert.

Ko čakam zaman

A kaj čakam? Ja sonce, lepo vreme, da bi pofotkala še zadnjo poli umetnijo. Pa nimam te sreče oziroma sem zadnje sončno popoldne v tem tednu dobesedno zapravila s pohajkovanjem po trgovinah. A tudi to je treba od časa do časa in tako je naša pravkar devetletnica opremljena za zimo.

Zato pa sem se danes bolj ali manj uspešno matrala s postavljanjem tele dolge verižice pod lučjo. Nastala je pretekli konec tedna v tehniki backfilling. V črno poli osnovo sem naredila zareze z olfa nožkom in spekla. Po pečenju sem zareze zapolnila s srebrnim polijem, ponovno pekla in potem seveda brusila do onemoglosti in še malo :-) Na robovih se seveda šopiri srebrni Krylon, ker pa se delčki radi zasukajo, sem zadnjo stran pobarvala s srebrno akrilno barvo.

Pa še od blizu:

Zlato bakrena jesen

Danes zjutraj sem še odšla v službo v vedrem vremenu, pri +16 stopinjah in prijetnem vetrcu. V daljavi pa se je že slutilo napovedano deževje, saj so bliski razsvetljevali temno jutro. In še preden sem prevozila tistih ušivih 22 km, je bilo več kot očitno, da so vremenarji imeli prav. Žal. Jaz pa tako sovražim dež, vlago, mraz, ...

Skratka, konec je prijetno tople jeseni. Še v nedeljo, ko so nas sončni žarki prijetno greli, je nastal tale bakreno zlati backfilling (ne ravno najbolj natančen):

in še kar soliden bakreno oranžen etching:

Namesto, da bi lepo nedeljo izkoristila še za fotografiranje, sem to počela danes ob luči, kar je čista katastrofa.

Hidden magic part II

Tako kot se z vsakim rezom skrivnostno razkrivajo odtenki in vzorci v polimerni glini, tako skrivnostno z vsako sekundo mineva čas. Včasih zaveznik, drugič največji sovražnik ... čas. Preveč ne bom razpredala, ker sem ravno prave volje, da vas spravim v depresijo :-)

Za popestritev pa malo odštekane barvne kombinacije:

Barve ...

... pisane, monotone, vesele, turobne, živahne, žalostne, tople, hladne, svetle, temne, ... kakršnekoli že, tu so. Zame sicer popolnoma neznačilne, še posebno po poletni modrini, a vseeno mi je tale rahlo nenavadna kombinacija všeč.

Pa čisto sem navdušena nad mojimi svedri, tako da moram nujno še take kose delat, samo da lahko vrtam in vrtam in vrtam ... :-)

Etching

Pretekli teden sem končno uspela sprobati tehniko etching (jedkanje) na polimerno glino. Prava mojstrica etchinga je Louise Fisher Cozzi, ki dela etching v transparentni poli, barva pa z oljnimi barvami in na koncu za detajle uporabi še oljne barvice.

Moj prvi poskus je bil malo drugačen in sicer z obarvano transparentno poli glino in barvano z belo oljno barvo - pri svetlo modri je premajhen kontrast, lila pa je že boljša:

Potem pa sem probala etching še na črno in rdečo poli glino, prav tako barvano z belo ojlno barvo:

Tehnika mi je nadvse všeč in jo bom v prihodnje še stestirala. Zagotovo se lotim etchinga transparentne poli gline.