The Cutting Edge I.

Kot že veste, me trenutno navdihuje Dan Cormier. Za naslednji izziv sem se lotila njegove tehnike cutting edge. Najprej sem sicer že nameravala kupiti komplet, a sem si potem premislila. Saj veste, cena, poštnina ... pa ne veš, ali ti bo potem tehnika sploh 'potegnila' ali ne ... povrh vsega pa sem imela revijo PC že nekaj časa doma. Torej mi je dejansko manjkal samo 'peeler' in sem šla v lokalni Merkur po navadni lupilec za zelenjavo. Nastala sta poskusna obeska iz ostankov - toliko da sem preizkusila lupilec, ki se je solidno izkazal. Malo moram še izboljšati pritisk rezanja, da bo rezina enakomerna.

Pečena obeska sem le še zbrusila (papir gradacije od 400 - 1200) in potem po nasvetu Majde polirala s kremo za čevlje. Končni rezultat je izredno gladek in presenetljivo natur izgled, kar mi je všeč. Pri zelenem obesku sem še ugotovila, da nujno rabim ene dobre okrogle modelčke. Moji so ultra stari in imajo precej grd rob na spoju. Zanima me, ali so ateco cutterji dobri in imajo gladek spoj?

Inspired by ...

...Dan Cormier. Ko sem prvič videla tale obesek, me je matralo, kako je narejen. Dan skupaj s Tracy Holmes ustvarja fantastične stvari. Všeč so mi čiste linije, izdelki so izpiljeni do popolnosti. Fantazija! Torej, iskala sem po netu, da bi morda našla kak namig, kako se lotiti izdelave. Priznam, nisem bila uspešna. Bi morala iti na kakšno njegovo delavnico po potrebno znanje. Ena je celo letos poleti zelo blizu, v Italiji, a takrat bomo najverjetneje namakali noge v morje. Tako sem se nazadnje zanesla na svoje izkušnje in logiko.

S končnim izdelkom sem zadovoljna, čeprav sem najverjetneje ubrala 'hard way' varianto by Renata. In še vedno ne vem, kako to počneta Dan in Tracy :-)

Zakaj bi ...

... se učili na izkušnjah drugih, če se lahko na svojih. Ja, saj vem, skregano s pametjo in logiko, a tako pač je. Oni dan sem se lotila belo črnega skinner blenda in moram priznat, da mi je kar šlo. Črna poli glina se res ni tako zlahka vdala, a sem bila vztrajna in na koncu je ratal prav soliden preliv. Potem sem se lotila rezanja z modelčki, malo sukanja, da ne bo preveč dolgočasno, pikico perl rdeče ... in že je bilo vse skupaj na moji žarnici in hop v pečico. Wow, krasno! ... samo še malo pobrusim, pa bo ... No, pa ne bo :-(

Z vsakim brusom je stvar postajala bolj lisasta - skinner blend le ni bil takoooo enakomeren kot sem mislila, da je. Očitno je bil v svoji notranjosti še čisto 'surov'. Najprej sem mislila že vse skupaj vreči v smeti, potem pa sem se spomnila Majinega stavka: 'To je pač del dizajna!'. Hvala, Maja!


Danes v službi ni nihče opazil, da je z obeskom kaj 'narobe', kvečjemu je bil deležen nekaj pohval.

Fotke pa so čista katastrofa, vem. Kamor se postavim, se blešči ...

Inspired by ...

... Bettina Welker. Njeni izdelki so mi preprosto všeč. Doma imam celo njeno knjigo, ki jo je izdala lani jeseni in ima zame še posebno vrednost, saj mi je Bettina namenila tudi kratko posvetilo. In to ni kar tako. Po malo prirejenem tutorialu iz knjige je nastal tale futurističen obesek v grobem, belo-modrem skinner blendu, s perl izboklinami:

Obesek je v celoti zapolnjen s fimo polimerno glino, ki je tudi zadaj 'obdelana' z grobim brusnim papirjem.

Komaj čakam poletje, ko se moja garderoba prelevi v belo modre odtenke in se bom lahko malo šopirila :-)

Gremo v šoping?

Malo me daje slaba vest, ker se toliko časa nisem oglasila tule gor. Res pa je tudi, da nisem ravno strašno ustvarjalna tele dneve. Da pa ne bi čisto zakrnela, sem se pridružila mini swapu. Izdelati je bilo treba hranilnik, šparovček po domače, ki naj bi bil dovolj kičast, da bi privabljal denarce. Sem tuhtala in gruntala, kakšen šparovček naj naredim ... škatlo oblečt je ta mal problem, ampak nisem imela nobenega pametnega papirja na zalogi. Zato je bilo treba malo zakomplicirat z obliko ... in nastala je ne ravno kičasta, a ravno prav pomladno elegantna torbica:

Ko se v njej nabere dovolj prihrankov, gremo lahko takoj v šoping :-)

Še malo pogledov s strani:

Trakec se razveže in pridemo do vsebine.

Tudi notranjost je solidno obdelana:

Osnova torbice (tudi obeh stranic) je trša lepenka oblečena v papir. Ko sem končala, mi je bilo žal, da nisem poslikala postopka izdelave.

Nadaljevanje

Ne bom kaj dosti razpredala, to je le nadaljevanje. Končno sem za peko upognjenih beadsov uporabila pladenj za polže. Sem pa ugotovila, da sem delala malo predebele plahtice in je bilo potrebno več brušenja. OK, vem za drugič.

Fotke so pa ... no ja, so kakršne so, vse se blešči ...