Darilo

Letos je dedek Mraz pohitel in že prinesel prvo darilo:

Na koncertu je bilo super fajn. Morda za nas, ta stare, malo preglasno, saj se mi je drobovje dobro pretreslo in še uro, dve po koncertu odmevalo v ušesih ... a tam to zaznaš prvih 5 minut, potem pa itak padeš notri. No, glas mi kljub vsemu kar dobro služi :-) Hja, za dobre 3 ure smo se vrnili v čase naše mladosti in se napolnili z energijo ... N., hvala!

2 in 1

Predalnik št. 2 za drugo nečakinjo Marušo je pred vami. Ker se mi ni dalo delati še enega predalnika s 4 nizi predalčkov, bi pa predalčkala, sem tuhtala, kako jih lahko še postavim, da bo stvar zanimiva. Kar sama se seveda ponuja rešitev, da dva niza predalčkov zasukamo za 180 stopinj, ampak ... to se mi je zdelo preveč dolgočasno in enostavno ... Zato sem si postavila izziv '2 in 1' predalnika.

Tole je zelena stran predalnika:

Tole pa modra ... številke naj bi bile letnica 2010 ... in M kot Maruša:

Predalčki so seveda obdelani, vsi papirčki posenčeni ... itak :-)

Sledi pa še pogled od zgoraj, ki vam pove, da je tole '2 in 1' predalnik in lonček za svinčnike. Predalčki so res zasukani za 180 stopinj, vmes pa sem pustila nekaj cm prostora. Daljše stranice, ki se nadaljujejo ob predalčkih, so tako kot dno in pokrov narejene iz debelejšega kartona (cca 2mm), zato je celotna konstrukcija zelo stabilna, čvrsta ... tudi notranjost sem oblekla s papirjem:

Barve so res grozne, ampak tole je najboljše kar sem uspela izvlečt iz fotosešna pod lučjo :-)

Predalnik

Projekt predalnik je bil že kar nekaj časa v planu. V bistvu že odkar sem ga videla pri Alenki, ki je objavila tudi link do izvirne ideje. Škoda le, da tale blog zadnje čase nekaj šteka, a meni je še uspelo sprintati navodila. Itak, da sem mere po svoje priredila, tako kot Alenka in še malo :-) Je pa tale predalnik namenjen moji nečakinji Tjaši za novoletno darilo. Seveda pa bo v predalčkih spravljeno še kakšno presenečenje ... predalčkov res ne manjka.

Porabila sem kaj precej papirja, lepila, kartona, časa ... okraskov pa malo manj. Pa to že itak veste, da mi krancljanje ne gre najbolje od rok. Mislim pa, da je tu že sam papir dovolj bogat. Vsi papirčki, vogalčki, predalniki, črke ... skratka vse je še malo senčeno in postarano z vintage photo distress blazinico.

Vsi predalčki so obdelani tudi od znotraj:

Se opravičujem, ker je toliko slik. Si nisem mogla kaj, da ne bi predalnika pofotkala iz vseh strani, ker ... sem kar malo ponosna sama nase, da mi je uspelo vse papirčke skupaj zlepit in sestavit.

Me je pa tole predalčkanje malo zasvojilo in v delu je že nova predalčkasta zadevščina za Tjašino starejšo sestro Marušo. Bo pa malo drugačna, moja pogruntavščina oz. zaenkrat je še nisem zasledila po tujih ali domačih blogih. Moram pohitet :-) Aja, pa upam, da imata punci v tem času kaj bolj pametnega za počet kot brskat po blogih ... če pa že, bosta pa lahko povedali, če jima darila ne bodo všeč. Sicer pa bodo glavna presenečenja v predalčkih, to je itak samo embalaža ... tralalalalala :-)))

Rožice

Sodelavka Danica se bo konec leta upokojila in tale šopek rožic je namenjen njej. Ker za moj blog ne ve in ga torej ne bere, lahko voščilnico pokažem že danes. Skupaj s sodelavci moramo napisati še kakšno lepo misel ...

Za darilo si je izbrala CD predvajalnik, zato bomo v žepek voščilnice priložili še CD Sarah Brightman.

Počasi zaključujem

Tako, izdelava voščilnic je končana. Naredila sem jih skoraj 60, vse za domačo porabo in sedaj sledi še težja naloga - treba je napisati dobre želje in jih poslati. Najbolj zoprno mi je pisat, ker imam od vsakodnevnega tipkanja čist sfiženo pisavo, pišem ko kura in potem s tem svojim kracanjem uničim lepo voščilnico :-( Kaj čmo, tako je. Enkrat, ko bom velika, bom šla na tečaj kaligrafije in vse voščilnice lepo napisala ... najbrž bi morala začet pisat že na poletnem dopustu :-) V zadnji fazi letošnjega papirčkanja sem naredila še nekaj bolj enostavnih voščilnic:

Preden pa papirčke čisto dokončno pospravim, imam še par malenkosti v planu. Upam, da mi jih uspe naredit.

Ko bi morali ...

... moški ženski brati z oči, se izkaže, da so večinoma nepismeni. Take in podobne misli so se mi porajale, ko sem prejela moževo darilo za rojstni dan. Kot da ne bi že tedne prej na glas razpredala, kaj bi mi prav prišlo, kaj rabim, s čim si želim ustvarjati, ... Ampak ne, mene nihče ne sliši. Itak! Po pravici povedano sem bila res kar malo razočarana, ko sem iz kuverte potegnila tale papir:

Na moževo prigovarjanje v stilu 'boš vidla, kako ti bo fajn', je mene kar zvijalo v želodcu. In tako je minil mesec, dva, tri ... ko sem le našla čas (beri: zbrala pogum) in se prijavila. V sredo sem se končno odpeljala na Vransko. Tečajniki smo se zbrali malo pred osmo, se čekirali in najprej poslušali eno uro teorije. Pogled po predavalnici je bil rahlo srhljiv - sami možakarji. Ja valda! Potem pa le zagledam še eno sotrpinko. Takoj sva se zaštekali. Po končanem teoretičnem delu smo se preselili na poligon in sledilo je 'trpinčenje' avtomobilov in živcev ... gume so cvilile, avti drhteli in se vrteli ... 6 vaj od sunkovitega zaviranja, umikanja oviram, vožnje v ovinku, spodnašanje zadka in vse to na simulirani zasneženi spolzki podlagi. Povem vam, da sem bila ob štirih popoldne crknjena, po drugi strani pa polna adrenalina. Bilo je namreč res fajn! Vseh 10 nas je uspešno opravilo tečaj in dobili smo diplome:

In za konec lahko tale tečaj priporočam vsem. J., hvala za darilo!

Venček

December, čarobni čas pričakovanj, vrata naših domov so okrašena z venčki ... khm, naša niso. To je pa realnost, a ne. Po pravici povedano se mi niti ne da nekaj obešat na vrata. Pa na mizi tudi nimamo nobenega aranžmaja, ker enostavno ni prostora. Na kuhinjski mizi namreč nastajajo novoletne voščilnice, zato med tednom jemo kar v dnevni sobi. Ja, strašno vzgojno, vem ...

Sem pa uspela naredit par voščilnic z motivom venčka.

No, tale pa je na vhodnih vratih:

Ko vrata odpremo, so za njimi izpisane (no, ne še) dobre želje:

Mašnice sem naredila s pomočjo 'home made easy bow' pripomočka oz. iz kartona izrezana zadevšina v velikosti željene mašnice:

Postopek zavezovanja pa sem menda pogledala majmanj 5x, da sem si zapomnila, kako se naredi zanko in potem potegne skoznjo trak. Cela znanost, itak :-)

Karirasto

Škotski karo zasvoji, brez dvoma :-) Sem pa rahlo jezna, ker premorem samo 5 alkoholnih inkov in le 3 lahko nekako skombiniram - rdeč, svetlo zelen in rjav. Obupno pogrešam črnega. OK, saj vem, sem jamrala že v prejšnji objavi. Ker pa mi vrag ni dal miru, sem pretaknila vse škatle in našla čisto navaden črn Pelikanov tuš ... saj veste, je treba probat, pa konc! In sem probala. Seveda je navaden črn tuš čisto drugačen, drugače se obnaša ... kar preveč je vse zbledelo. Kljub temu pa sem kartonček uporabila:

Ker se črn tuš ni preveč dobro obnesel, sem na preostale kartončke raje nanesla preizkušeno kombinacijo:

Padla sem notri ...

Tole štampiljko s smrekico sem pravzaprav kupila za tehniko hidden magic s polimerno glino. Ko sem prvič videla ta fantastičen odtis pri Roberti sem ga enostavno morala imeti. Pretaknila sem sto in eno internetno trgovino, preden sem štampiljko končno našla. Je zelo fajn za poli, ker ima globoke utore. Je pa tudi čisto fajn za voščilnice. Na spodnji sem uporabila zlat embossing prah.

Tole je en skromen poskus pop-up voščilnice:

Tole pa je čisto svež rezultat današnje lekcije Tima Holtza. Ugotavljam pa, da bi nujno rabila še kakšen alkoholni ink. Imam namreč le par barv, ki sem jih seveda spet kupila za preizkušanje tehnike Done Kato na polimerno glino. Nujno, ampak RES nujno rabim vsaj črn ink. Obstaja namreč ena nora tehnika tudi za poli in rabi se črn ink. Tale nakupovalna abstinenca nevarno daljša moj spisek želja :-)

Po drugi strani pa veča iznajdljivost. Tim namreč piše, da je za tole tehniko potrebno imeti glossy papir. Itak, da ga nimam. Sem se pa spomnila, da sem oni dan kupila ene najlonke in notri je bil tisti vmesni bel kartonček. Kartonček je ravno prav sijajen, da ne vpija inkov in je takoj zaživel v novi funkciji :-)

Počasi napredujem

Tale voščilnica mi je kar simpatična in enostavna. Sicer so mi zelo všeč tudi bolj bogate voščilnice, ampak jaz jih enostavno ne znam delat. Imam namreč težave z barvami, postavitvami, n-plastmi papirja, vzorci, dodatki ... kar nič mi ne paše skupaj.

Povrh vsega sem še sklenila, da za letošnje voščilnice, razen osnovnega papirja, ne bom nič zapravljala. Doma imam namreč že toliko ustvarjalne navlake, da je nima več kam pospravit. Kot v kuhinji je absolutno premajhen. Po drugi strani pa mi seveda vsega primanjkuje in bi 'nujno' rabila ohoho stvari. Zaenkrat se solidno držim, čeprav ... priznam, da sem imela internetno košarico že parkrat napolnjeno, a sem se na poti do blagajne še pravočasno ustavila ...