Pomladni kamenčki

Ja, vem, spet te grozne barve, boste rekle. Ampak meni so všeč :-) Očitno sem rahlo zasvojena s tehniko cutting edge. In čisto resno razmišljam, da si končno le kupim peeler. Tale moj navadni zelenjavni lupilec je res čisto zanič in sem se tokrat kar namatrala, da sem dobila lepe plahtice. Tokrat sem cutting edge nadgradila še z oblikovanjem 'die-forming' in nastali so pomladni kamenčki.

Še sama nase sem ponosna, ker so mi uspeli res lepi kamenčki. Vmes sem dodala swarovski kristalčke.

p.s. gub na vratu ni treba gledat :-)

Sivi ostanki

Začelo se je z uporabo ostankov, ki so ostali po izdelavi obeska za Valentinov swap. Kovinska siva poly glina popestrena z rdečimi pikami in črto ...

od blizu ...
Potem sem zmešala skupaj ostanke zgornje ogrlice in nastala je temnejša siva, ki sem jo ravno tako popestrila z rdečo. Tokrat malo več črt in pisane pike ...
pa od blizu ...
In potem je ostala zelo temno siva, grafitna poly glina ...

Preostanek ostankov pa bo končal kot ozadje bodočih obeskov ali kot osnova bunkic.

p.s. samo v pojasnilo - svojih izdelkov že nekaj časa ne lakiram in tudi ti kosi niso nič lakirani, le spolirani do visokega sijaja.

Halo ... je kdo tu?

Ja, ja, še sem tu :-) Samo časa in prave volje za ustvarjanje ni. No, ja, saj ustvarjam, samo ne iz poli gline ali pa papirja. Tole pa je čisto sveža, pravkar sestavljena serija, saj je res zadnji čas, da poravnam še lanskoletne obljube ... pa celo vijolično mi je uspelo kar solidno pofotkat.

Komplet - ogrlica, prstan, uhani:
Pa obesek in prstan:

Nekoč pa bomo sedeli na sončni terasi in pili kavo ... in temu projektu posvečamo večino časa, misli ...

Variacije

Se vam kdaj zgodi, da bi strašno radi ustvarjali, pa ob kupu lastnih in 'moram probati' idej enostavno ne veste, česa bi se lotili? No, tako sem oni dan obsedela za mizo in tuhtala, ali naj ven privlečem še inke in končno probam tisto faux keramiko, ali morda raje pastelne krede, pa novo teksturno ploščo bi lahko sprobala, če je OK za mica shift ... Na koncu ni bilo nič od tega. Pristala sem v hladilniku in zvlekla ven dobro leto star vzorček narejen z extruderjem ...

Pa tisti siv pikast komplet mi je bil tako všeč, da sem naredila še solzico - ja, sem si naročila nove cutterje in jih je bilo treba sprobat :-)

Poliranje vs. lakiranje

Ko ni več dileme, da je izdelke iz polimerne gline enostavno treba brusiti (odvisno seveda od tehnike), se takoj pojavi naslednja. Torej, kako 'zaključiti'? Lakirati ali polirati? Oboje je po svoje zahtevno. Pri lakiranju pač ni lepo, če se vidijo sledi čopiča, pa kakšni mehurčki ipd. in tako uničiš ves trud brušenja. Da o izbiri pravega laka niti ne zgubljam besed, a ne :-) Poliranje pa je garanje, težaško delo, roke bolijo ... razen, če imaš mašinco za poliranje ... ki je jaz seveda nimam :-(

Za primerjavo sem torej naredila iz enake temno olivno zelene perlaste osnove dva različna obeska. Oba sta zbrušena z brusnim papirjem od gradacije 400-600-800-1000 do 1200. Prvi je 'zaključen' z enim nanosom Fimo laka na vodni osnovi:

Drugi pa je 'zaključen' s poliranjem z bombažno krpico in prozorno pasto za čevlje. Poliranje je dolgotrajno, roke bolijo, ... mast, še čevljev nimam nikoli tako zgloncanih ... a rezultat je tako prijetno žametast občutek pod prsti, da se ne da opisat.

Pa še oba skupaj - lakiran se res lesketa in morda deluje bolj umetno, poliran pa daje tak natur videz, ki prav zaživi šele na sončku. Po svoje sta mi oba všeč.



Kateri pa je vam bolj všeč? Kakšen način končne obdelave uporabljate?

Siva ...

kot je sivo nebo v preteklih dnevih, tednih. Sita sem dežja, vlage, sivine. Danes se je sicer sramežljivo pokazalo sonce, a so ga popoldne že prekrili sivi oblaki. In tako se je sivina prikradla še v cutting edge.

Kljub obilici dežja pa prave mavrice še ni bilo na nebu. Z drobnimi pikami pa si je utrla pot skozi sivino nakita ...

Darilo za vas

Tako, obljuba dela dolg! Drage moje dame, napočil je čas, da se vam malo zahvalim za spremljanje mojega bloga in za vaše vzpodbudne komentarje. Že tako ustvarjam malo, a brez bloga in vaše podpore bi zagotovo ustvarjala še manj.

Torej, podarjam vam dva različna kompleta (ogrlica + prstan), oba narejena v tehniki cutting edge. Prvi je moder, ki ga že poznate in je namenjen ljubiteljici modre barve:

Drugi komplet pa je namenjen ljubiteljici olivno zelene barve:

Darilo je namenjeno vsem, ki spremljate moj blog - velja tako za blogerice kot tiste, ki bloga nimate, a vseeno pustite komentar in me vzpodbujate pri ustvarjanju. Vse kar morate storiti je, da pustite komentar pod to objavo, zraven napišete za kateri komplet želite v žreb (1-moder ali 2-zelen ali oba) in to je to. Lahko tudi širite glas o temle darilcu na svojem blogu, ni pa pogoj. Je pa darilce namenjeno vsem, ki zaidete na moj blog, torej tudi onkraj naših meja.

Žrebala bom 10. maja, v žreb pa bodo vključeni komentarji, oddani do 9. maja do polnoči.

This is my Give away! Please, feel free to enter - just simply leave a comment.

Modra kot morje, kot nebo ...

Ko se prikažejo topli sončni žarki, zadiši po poletju, morju, ... in nastaja nakit za vroče poletne dni. Najprej malo okroglo:

Pa malo v konus:
Pa malo pravokotno:

Čeprav ne znam delat serij, mi je bila tale namešana modra barva tako všeč, da nisem mogla nehat valjat, rezat, ...

Pa kot ponavadi, še pogled od blizu:

Da me od viška ne bi pekla glava, pa nekaj pripravljam ... a bo treba še malo počakat :-)

Nadaljevanje

Saj vem, da je že malo dolgočasno, a meni je Cutting edge še vedno všeč. Tale modra je definitivno moja. Pa samo kot zanimivost - za rezanje posameznih kosov ne uporabljam modelčkov, ampak fleksibilen nožek.

Pa še tale ostanek:

The Cutting Edge III.

Nadaljujem s Cutting edge tehniko, tokrat v vijoličnih odtenkih. Moram pa priznat, da me je komentar Dana Cormierja k moji prejšnji objavi prijetno presenetil. Še posebej, da so koščki 'well crafted' - na to sem res ponosna. Se trudim po svojih najboljših močeh.

Še pogled od zadaj - enak postopek kot pri olivno zeleni. Moram priznat, da imam z ročnim vrtanjem luknjic presneto srečo. Sveder mi namreč še ni zašel s prave poti.

The Cutting Edge II.

Tale tehnika mi je tako fajn, da sem se je lotila malo bolj zares. Sicer ne vem, zakaj sem uporabila olivno zeleno, ker tega res nimam kam nosit ... a kaj, ko mi je barva tako všeč :-) Naredila sem 3 različne motive in nastala je 'bambus' ogrlica. Tudi tokrat samo brušeno in polirano s pasto za čevlje.

Vmesne 'perlice' so tudi iz poli gline in končno sem uporabila nastavke za extruder. Iztisnjeno tubo polija sem pekla 15 minut in potem še vročo razrezala na kolute.

Pa še fotka zadnje strani, ker vem, da nekatere rade pogledate poli ritke :-) Jaz tudi, priznam. Temno zeleno osnovo sem razvaljala na najdebelejši nastavitvi pašta mašine in dodala zg. sloj. Pečenim kosom sem zvrtala luknje s home made orodjem.

Zdaj moram pa nardit še kakšno v meni nosljivi barvi.

The Cutting Edge I.

Kot že veste, me trenutno navdihuje Dan Cormier. Za naslednji izziv sem se lotila njegove tehnike cutting edge. Najprej sem sicer že nameravala kupiti komplet, a sem si potem premislila. Saj veste, cena, poštnina ... pa ne veš, ali ti bo potem tehnika sploh 'potegnila' ali ne ... povrh vsega pa sem imela revijo PC že nekaj časa doma. Torej mi je dejansko manjkal samo 'peeler' in sem šla v lokalni Merkur po navadni lupilec za zelenjavo. Nastala sta poskusna obeska iz ostankov - toliko da sem preizkusila lupilec, ki se je solidno izkazal. Malo moram še izboljšati pritisk rezanja, da bo rezina enakomerna.

Pečena obeska sem le še zbrusila (papir gradacije od 400 - 1200) in potem po nasvetu Majde polirala s kremo za čevlje. Končni rezultat je izredno gladek in presenetljivo natur izgled, kar mi je všeč. Pri zelenem obesku sem še ugotovila, da nujno rabim ene dobre okrogle modelčke. Moji so ultra stari in imajo precej grd rob na spoju. Zanima me, ali so ateco cutterji dobri in imajo gladek spoj?