malo ustvarjalno

Bordo II.

2012-02-01T20:31:00.010+01:00

V lanskem letu sem bolj malo ustvarjalno zapravljala, a za knjigo mi res nikoli ni žal denarja. In knjiga Julie Picarello je že bila ena takih 'must have'. Po dolgem in počez sem jo pregledala že lansko poletje, takoj po izidu. A kot vsaka stvar pri meni, se je morala tudi Julie malo omediti, da je končno prišla na vrsto. In tista bordo in olivno zelena iz prejšnje objave sta bili ravno pravi barvi za prvi poskus, seveda z dodatkom ene čudne rožnato bež in zlato črne mešanice.

Že po prvem rezu sem ugotovila, da mora biti za boljši rezultat masa precej mehka. Moja žal ni bila ... vem za drugič :-)
Ker pa smo ravno zakorakali v februar in zaljubljenemu Valentinu naproti, vas vabim, da se mi pridružite v srčkastem swapu.

Bordo ...

2012-01-28T17:47:00.007+01:00

Kadar se lotiš mečkanja poly gline brez pravega načrta, ali vsaj približne ideje o končnem izdelku, pač dobiš par kosov in potem ne veš, kaj z njimi. Znano? Najbrž ne. A ravno to se mi je zgodilo te dni.

In potem sem premetavala, premeščala, obračala, sukala, kombinirala ... preden sem končno zvrtala luknje. Kljub vsem mukam zgleda še kar ...

Tole je pa samo 'krtačno' pojasnilo prejšnje objave, če slučajno kateri ni bilo najbolj jasno :-)

Čokoladno zlata

2012-01-18T22:00:00.007+01:00

Odkar imam svoje malo ustvarjalno kraljestvo, me je ob večerih kar težko zvleči ven. Je treba malo gnesti, valjati, rezati ... skratka, malo vaditi za sobotno delavnico.

Moram pa priznati, da mi je tale 'tekstura' s krogci ratala blazno všeč. A uganete iz česa je? Me prav zanimajo vaši odgovori.

Srebrno črna

2012-01-16T08:49:00.005+01:00

Zadnje dni se malo igračkam in nastal je tale obesek. Vam je morda všeč? Bi ga radi imeli? Odgovor je nadvse preprost. Pridružite se mi v soboto, 21. 1. 2012, v naši izdelovalnici in si ga izdelajte sami.

V dobri družbi in ustvarjalnem vzdušju se bomo spoprijeli še z brušenjem in poliranjem.
Vljudno vabljeni!

Zakorakali smo ...

2012-01-08T21:05:00.005+01:00

... v novo leto. Upam, da ste lepo praznovali in preživeli prijetne praznično počitniške dni. In ravno, ko se takole človek navadi, da se lahko zjutraj malo dlje pospi, že se začne nov delovni teden in stara rutina. V temle tednu sem kljub vsemu uspela naredit nekaj kosov iz poly gline in jih sestaviti skupaj.

Probala sem nekaj novega ... moram še malo izpiliti tehniko.

Tole pa je današnji sončni zahod - pogled skozi okno dnevne sobe.

Delovno pa je že tudi v naši Izdelovalnici malih umetnin, kjer smo za vas pripravili še eno zanimivo in poučno delavnico. Vabljeni!

Srečno 2012!

2011-12-31T21:10:00.003+01:00

Naj vam leto 2012 naniza čudovite trenutke ...

Postranske zadeve ...

2011-12-19T18:20:00.010+01:00

V bistvu sem se oni dan lotila mešanja poly gline, ker sem želela dobiti zlato olivno zeleno barvo za mica shift tehniko. Na sredini gnetenja stare in zasušene mase, pa me je premagala radovednost in sem zarezala v gmoto ... prikazal se je zanimiv vzorček, ki mi ga je bilo enostavno škoda. No, pa je nastala tale ogrlica.

In kot ponavadi, še od blizu ... spolirano do visokega sijaja.
Ostanke sem pregnetla in spet dobila zanimiv 'vzorček'. Brušenje in poliranje bi ga uničilo, zato sem se raje odločila za grobo teksturo.

Zlato olivna zelena barva pa ostaja projekt za kak drug dan :-)

Prvi sneg ...

2011-12-18T22:44:00.003+01:00

... no, ne čisto prvi. Ampak tistega v začetku oktobra sem zamudila, ker sem bila na ECC v Nemčiji. V soboto pa sem se le prebudila v zasneženo zimsko jutro. Hja, med tednom ni jutranji sneg pol toliko idiličen kot med vikendom :-) In končno je bila tudi prava priložnost, da zakurim v kaminu. Sicer se grejemo s toplotno črpalko 'iz pekla' kot pravi nono naši 83 m globoki vrtini, zato je občutek pravega ognja še toliko lepši.

Potem sem pa še malo ponovila vajo iz delavnice z Bettino Welker.

Take enostavne in ostanki

2011-12-13T22:31:00.005+01:00

Običajno sem v tem času pokazala novoletne voščilnice in kake papirnate zadeve. Letos pa kar ni nekega pravega občutka, navdiha ... se mi zdi, da imam po tako dolgi poli abstinenci enostavno primankljaj gnetenja, brušenja, poliranja :-) ... No, naredila sem par res enostavnih kosov, ki pa se čisto lepo podajo na pletenine.

Iz ostankov zgornje verižice je nastala tale ...
Pogled od blizu ...

Rahlo strupene barve, ampak siv brezrokavnik krasno poživi ...

Tile malomešani ostanki pa so brušeni in polirani do onemoglosti in še malo :-)

Vas pa še povabim na obisk Izdelovalnice, kjer se bomo v decembu še kaj posladkali.

Začelo se je

2011-11-18T09:53:00.017+01:00

V naši novo ustanovljeni skupini Izdelovalnici malih umetnin vas že nestrpno vabimo na prvo delavnico, v kateri nas bo Roberta popeljala v čudovite svet tehnike millefiori.

Vljudno vabljeni, tako tisti, ki se boste dela s polimerno glino lotili prvič, kot tisti, ki ste že kdaj kaj ustvarili. Pridružite se nam in si sami izdelate svoj kos nakita!

Izdelovalnica malih umetnin

2011-11-17T08:16:00.016+01:00

Včasih, ko si nekaj zelo želiš, se je treba malo zmigati. Ko si nekaj deklet želi isto in se spravijo skupaj, lahko nastane kaj lepega, zanimivega, zabavnega. Tako smo si štiri dekleta zaželela, da bi ustvarjanja s polimerno glino naučila še druge. In odprla Izdelovalnico malih umetnin. Pridružite se nam, zabavno bo!

Povzetek ...

2011-11-06T18:10:00.004+01:00

Celo večnost se že nisem oglasila. Sramota! V opravičilo naj povem, da smo se po septembrski živčni vojni zaradi nenavadno počasnega sušenja estrihov, kar je potegnilo za sabo kasnejše polaganje parketa, montažo notranjih vrat, pa montažo pohištva, pa sto in en telefonski klic za raznorazna usklajevanja ... v enem dnevu t.j. 30.9. le preselili. Ključe stanovanja smo predali še isti večer novim lastnikom, ki so prav tako nestrpno čakali našo in seveda svojo selitev. Hiša počasi postaja pravi dom.

Za temile vrati pa nastaja moje malo kraljestvo ... čakam, da mi pripeljejo še mizo in potem se le lotim ustvarjanja. Prsti me že pošteno srbijo.
Še pred selitvijo sem na hitro uspela naredit tole skledico za swap na Euro Clay Carnivalu Germany 2011 in par beadsov. Že lani avgusta smo se namreč s Kate in Kitty prijavile. Tako smo v sredo 5.10. spakirale kufre in jo mahnile proti Bad Homburgu.

Odločitev, da gremo na pot en dan prej, se je izkazala za zelo dobro. V miru smo se lahko sprehodile po okolici in se vsaj malo naužile mestnega utripa.

Čeprav celo leto skoraj nisem gnetla poly gline in sem imela rahlo tremo, kako mi bo šlo ... je tole moj izkupiček. Razen zapestnice, ki smo jo delale pri Donni Kato in zahteva kar precej pečenja, sem končala vse izdelke.

By night ...

2011-08-04T20:47:00.009+02:00

Tako, dober mesec je naokoli in spet se malo javljam.
Nočni pogled na teraso ...
tudi v notranjosti finiširamo ...

Pa še dnevni pogled ...

Nam je všeč in nestrpno čakamo, da se dela v notranjosti zaključijo.

Potem se lotimo še okolice ... bolj na grobo, za prvo silo

En mesec kasneje ...

2011-06-20T21:10:00.007+02:00

... je hiška že precej bolj podobna renderju, le trava ne vem, kdaj bo taka :-) Ravno danes so mojstri nanesli zaključni sloj fasade, colk pa pride na vrsto kasneje. Pa na teraso pride tisti kup dilc na levi strani, pa ... no, še ogromno dela nas čaka. Do nadalnjega ostaja moje ustvarjanje na stranskem tiru ...

Ko sanje postajajo resničnost ...

2011-05-24T21:15:00.006+02:00

... in včasih tudi nočna mora ...

Ustvarjanje je na stranskem tiru, saj ni ne pravega časa ne prave volje. Prav pa je, da se vseeno malo javim, čeprav nimam nič pametnega za pokazat. V tem času se je namreč papirologija končno začela spreminjati v bolj oprijemljivo obliko, kar nam tako ali drugače zapolnjuje vse proste trenutke. Vmes sicer pogledam vaše bloge, bolj poredko pa kaj pokomentiram ... se bom poboljšala, obljubim. Za tistim oknom na teraso pa se skriva moj kabinet. Sem se odpovedala izhodu na teraso na račun velike delovne površine pod oknom ...

Čas praznovanj ...

2011-03-18T16:42:00.003+01:00

V naši družini je marec kar zaseden z rojstnodnevnimi praznovanji. Ravno včeraj je praznoval moj oče in to okroglih 70 let. Vse najboljše, oči!!!

Dolge zimske dneve si krajša s šahiranjem. Z lepim vremenom pa se začenja že druga strast - vrtnarjenje. A za voščilnico sem našla več navdiha na črno belih poljih ...

Odprta pop-up izvedba s šahovsko uro.

Seveda ura še teče, partije ni konec ...

Prejšnji teden pa je praznovala še moja sestra. Tole 'sladko' darilo je malo nagajivo ... sestra si je namreč lani jeseni zadala pomemben cilj, da bo končno nekaj storila zase. Spremenila je način prehrane, skoraj povsem črtala slaščice, začela športat in rezultati so več kot navdušujoči. Super!!!

Brainstorming

2011-02-12T18:27:00.006+01:00

Z J. sva pravkar menda že stoprvič pregledala elektro inštalacije ... stikala navadna, izmenična, križna, vtičnice take in drugačne, stropne in stenske luči, senzorji, domofon, ... vam povem, da glava peče, čeprav na parceli še trava raste. No, ne bom preveč utrujala. Tisti, ki ste se kdaj lotili projekta 'hiša', že veste, kako to gre. Pravi brainstorming :-)

Brainstorming pa se nadaljuje še v poli glini, saj je tale možganska klobasa oz. 'brain cane' v hladilniku čakala na svoj trenutek. Naredila sem jo zagotovo pred več kot štirimi leti, ko sem bila še navdušena nad izdelavo poli klobas, a potem jih kar nisem znala prav uporabiti. Je pa fino, da imam kakšno takole reč na zalogi in je potem kos nakita za darilo hitro narejen.

Že klasika - ogrlica in prstan

Halo ... je kdo tu?

2011-02-07T17:40:00.006+01:00

Ja, ja, še sem tu :-) Samo časa in prave volje za ustvarjanje ni. No, ja, saj ustvarjam, samo ne iz poli gline ali pa papirja. Tole pa je čisto sveža, pravkar sestavljena serija, saj je res zadnji čas, da poravnam še lanskoletne obljube ... pa celo vijolično mi je uspelo kar solidno pofotkat.

Komplet - ogrlica, prstan, uhani:
Pa obesek in prstan:

Nekoč pa bomo sedeli na sončni terasi in pili kavo ... in temu projektu posvečamo večino časa, misli ...

Škatlice ...

2010-12-18T19:58:00.008+01:00

Mularija raste, odrašča ... le kaj pokloniti srednješolcem, študentom? Odgovor je jasen - denar. Saj vem, da to ni ravno najbolj primerno darilo, se ga pa obdarovanci najbolj razveselijo, ker ga lahko zapravijo za tisto, kar si želijo, kar potrebujejo ... Pa naj bo zato vsaj primerno zapakiran. Idejo za knjigo/škatlico sem videla na domačih in tujih blogih, tutorial pa najdete tu. Ena škatlica v prazničnih barvah, druga rahlo vintage.

Brez modre, že veste, ne gre.

Zraven cekinov gre še kak čokolatin ...

Tale škatlica pa je za našo najstnica-to be in njene skrivnosti ...

Take enostavne ...

2010-12-13T18:24:00.004+01:00

Brskanje po kupu papirja obrodi enostavne plodove ...

Bolj resne ...

2010-12-04T18:48:00.002+01:00

V rahlo vintage izgledu ...

pa malo bolj živahne ...

vse pa izdatno bleščeče ...

Take enostavne ...

2010-11-30T19:46:00.005+01:00

December je že skoraj tu, prazniki pred vrati in čas, da zapišemo dobre želje za prihajajoče leto. Tako so končno začele nastajati letošnje voščilnice. So sila preproste, čeprav sem za ozadja tehle prvih porabila kar izdatne zaloge glimmer mist spray-a ...

Sneg je posrebril smrekice ...

Zaloge papirja pridejo vedno prav ...

Takle pikast venček sem že dolgo imela v planu ... ampak to lepljenje traja :-)

Tako, tole je bilo za ogrevanje in pregledovanje zalog.

Bakreno?

2010-11-18T21:40:00.004+01:00

Ne, ne, ni baker. Le nekaj odpadne poli gline in malo igračkanja s prahci, barvami in še čim ...

v temle turobnem vremenu so fotke še kar (se tolažim) ...

Šelestenje

2010-11-04T20:21:00.006+01:00

Šelestenje jesenskega listja ...

... pa malo premetano ...
in končno nanizano.

Še pogled od blizu ...

Imajo pa tile listi eno zanimivo zgodbo - namreč, ko sem že mislila, da sem odkrila zanimiv način za uporabo brivnika in izdelavo listkov, sem par dni nazaj brskala po netu in naletela na tole in rahlo razočarana ugotovila, da sem samo odkrila toplo vodo ... :-)

Čokoladno

2010-11-01T14:09:00.003+01:00

Tole so v bistvu porabljeni poly ostanki iz prejšnje objave. Blok mokume gane je bil star skoraj 4 leta (iz njega sem naredila ogrlico za Aljino učiteljico v prvem razredu, zdaj pa je punca v petem ...) in sem ga končno porabila. Ko sem vse ostanke zgnetla, je nastala prav zanimiva zlato čokoladna barva z dovolj mica delci, da sem lahko uporabila mica shift tehniko ...

... zgoraj slikano s flešem, spodaj brez ...
Seveda je narejen še kos za prstan, pa mi je zmanjkalo nastavkov ...

Jesen

2010-10-30T16:51:00.003+02:00

In potem je zapihala burja, odgnala težke deževne oblake, posijalo je sonce in razkrilo zlato rjave barve jeseni ...

... vsak dan pomalo so nastajali tile koščki ...
... pa prstan mora bit ...

... in še zadnji kos ...

Barve ...

2010-10-28T19:48:00.005+02:00

No, če vam povem, da so tile koščki nastajali preteklo nedeljsko popoldne, ko je zunaj kraljevalo sivo, turobno in deževno vreme, bo morda lažje razumeti čudno poplavo barv ...

... zadevščina je kar dooolgaaa ...
... malo lukenj za popestritev ...

...

Eleganca v črnem

2010-10-14T19:50:00.004+02:00

Preprosta in večna kombinacija črne in srebrne.

Vse kar potrebujete je seveda črna in srebrna poli glina, tekstura in veliko, ampak res veliko potrpljenja pri brušenju, brušenju in še enkrat brušenju. Za piko na i pa še malo poliranja :-) In potem ne rabite niti dvigovat uteži za čvrste mišice na rokah ... :-))))

Končni rezultat sploh ni tako slab, a ne ...

Nadaljevanje

2010-10-10T18:07:00.003+02:00

Še malo igračkanja s teksurami in Pearl-Ex prahci ... brez modre pač ne gre, z rahlim pridihom zelene ...

malo bolj petrolej zeleno ...

in še petrolej zelena s pridihom vijolične ... odvisno, kako obesek obrnemo ...

Sestavljeno ...

2010-10-05T19:19:00.006+02:00

ali kuj železo dokler je vroče oz. sestavi skupaj, dokler se ti še da in imaš vse razstavljeno po mizi ... hja, tako pač je :-) Koščki dišijo po jeseni, rahlo bakreno obarvani ... tekstura pa je seveda od Helen Breil ... čista fantazija.

Brez prstana skoraj ne gre ...
Tule pa sem za popestritev uporabile lesene perlice, da ni samo gola žica ...

Prav zabavno je tole igračkanje s teksturami. Moram nujno še kaj spečt :-)

Prva peka

2010-10-04T20:28:00.005+02:00

Priznam, da malo zanemarjam tale blog, pa tudi ustvarjanje na sploh. Ni neke prave volje, časa ... kaj pa vem. A počasi se menda vračam v stare tirnice. Prava vzpodbuda je bila nova pridobitev, ki jo je bilo treba takoj preizkusiti. Prva peka ...

Upam, da mi uspe v doglednem času še spraviti tele koščke skupaj, preden me ustvarjalna volja spet mine ...

Ena za 50

2010-09-26T20:42:00.004+02:00

'Oj, žena, sej mi boš naredila eno voščilnico za 50 let?' mi pravi J. v petek, ko pride domov. 'Ja, OK, bom. Do kdaj pa rabiš?' ... 'Do ponedeljka' ... 'Kakšno pa?' ... 'Sem mislil, kako tako, da pes ven skoči' ...

Pa kaj sploh sprašujem ... pasja voščilnica ... pravi izziv ...

Pop-up pasja hišica in kuža

Sem imela namen še malo okrancljat z rožicami, pa sem dobila prepoved.
Naročnik je zadovoljen, upam da bo tudi prejemnik.

Kako se počutite v svojih čevljih?

2010-09-05T15:32:00.003+02:00

Ja, ja, še migam ... Danes praznuje moja sodelavka in sokofetkarica Alenka 50. rojstni dan. Za to priložnost sem izdelala tale špičak po lastni predlogi ... št. 50. Upam, da ji bo 'prav' :-)

Nanizala sem še jesenske listke iz delica perlic ...

Obroček se premika in lahko prilagajamo dolžino ...
Takole izgleda ...

In še zapakirano ...

Alenka, želim ti, da bi se vedno dobro počutila v svojih čevljih ...

Flower power

2010-08-22T18:17:00.006+02:00

Tako, pa je dopust mimo ... dva tedna čistega odklopa, morja, sonca, branja knjig, kartanja, lenarjenja in celo ustvarjanja. Očitno so delica perlice prave za moje poletno ustvarjanje, saj od lanskega poletja nisem nanizala niti ene. Letos pa sem se končno lotila izdelave 'flower power' rožice, ki je leto/dve nazaj obnorela ustvarjalno sceno.

Že lani me je Klavdija nahecala in sva skupaj kupili tutorial, ki je končno dočakal realizacijo.

Pravzaprav ne vem, zakaj sem toliko časa odlašala in s strahom gledala načrt, ker je v bistu čisto preprost. No, edino to, da traja kar nekaj časa, preden je končan ...

Naredila sem še par trikotnikov, a nič posebej omembe vrednega ... in še eno malenkost, ki pa jo moram še sestavit skupaj. Potem pa bodo perlice čakale naslednje poletje ... :-)

Črno beli ostanki

2010-07-29T19:47:00.003+02:00

Preden bi se ostanki črno bele ogrlice iz ene od prejšnjih objav spremenili v neprepoznavno sivo gmoto, sem dodala še malo bele Fimo ... monotonost sem nekako skušala razbiti z luknjami. Morda delčke še kaj prestavim, a trenutna kombinacija še kar solidna.

Tako, julij se poslavlja z deževnim jesenskim vremenom ... jaz pa končno pakiram kopalke, kratke hlače in majice v upanju, da se poletje le še ni čisto poslovilo. V kovčku bo seveda tudi nekaj knjig in škatla delica perlic. Ne glede na vreme, bomo skušali dopust čimbolj izkoristiti. Imejte se lepo in oglasim se kaj konec avgusta.

Vijolično

2010-07-21T20:54:00.004+02:00

Za konec vročinskega vala, ki nas je pregreval prejšni teden, je nastala še tale zelo enostavna vijolična ogrlica oz. obesek. Največ preglavic je na koncu povzročalo fotografiranje, saj vijolična kar ni hotela biti vijolična in se je konstantno spreminjala v modro. Grozno, res. Nujno bi morala prebrat kakšna navodila ... Je pa 'v živo' za vikend že požela nekaj pogledov.

Zdaj sem pa dokončno pospravila poli zadevščine za nekaj časa. Počasi bo namreč treba privleči ven listek 'kaj vzeti na dopust' ...

Črno belo

2010-07-16T21:59:00.005+02:00

Saj ne morem verjet, da sem v tej peklenski vročini še pečico prižgala in Fimo pekla. Očitno so se mi tudi možgani malo scvrknili ... a po 'sladoledni' ogrlici sem imela že itak vse razstavljeno po mizi in tako sem v sredo zvečer pekla, včeraj brusila/polirala in danes še sestavila. Uporabila sem zaloge iz hladilnika ...

Krasno paše k črni majčki :-)

Ostanke sem malo pomešala z belo in naredila še nekaj krogcev, ki pa čakajo na sestavljanje - mi je zmanjaklo srebrnih obročkov.

Ko se sfiži ...

2010-07-13T20:41:00.007+02:00

Prvič sem probala poli glino Cernit in ... no, občutki so mešani. Ni mi všeč, ker sem čisto falila pri barvi - po peki sta se namreč roza in turkizna precej spremenili in ratali nekam prozorni, čeprav sem uporabila osnovne barve in ne transparentnih. Le bela je ostala bela in prav bode v oči. Potem pa sem šla malo raziskovat na net in ugotovila, da tale Cernit dobi po peki porcelanast videz, pa da obstajata dve osnovni beli barvi, pa ... no, saj najbrž ste že same brale.

Kljub temu, da se je zadeva v celoti sfižila (=totalno ne paše k predvideni majici), sem kose vseeno sestavila skupaj. No, vsaj sestav mi je všeč in ga bom še uporabila.
Dobra stran Cernita pa je, da se v primerjavi s Fimom v tejle vročini čisto nič ne packa - na ploščico se ne prime, oblike sem rezala brez težav s skalpelom ... Pa priznam, da še včeraj nisem imela nobenega namena javno kazat tele polomije, a na napakah in izkušnjah se učimo, tudi na tujih in morda kateri moja izkušnja s Cernitom prav pride.

S skupnimi močmi

2010-07-10T19:47:00.003+02:00

Šesterokotniki so tako luštni za izdelavo, da sem se lotila še povečane verzije. Preden sem obesek nataknila na vrvico, sem prebrskala še vse škatle in kot zakleto črne organce ni bilo niti za vzorec. Sama vrvica pa je delovala kar nekam pusto ... Seveda sem se takoj vrgla v akcijo, prečesala domače trgovine, a zaman. Izhod v sili so vedno 'moje' punce in tokrat me je rešila Hali. Hvala!

No, če takole pomislim - načrt mi je priskrbela Damjana, trak Hali ... še dobro, da sem vsaj naredila sama :-)

Ogrevanje

2010-07-08T18:45:00.005+02:00

Ja, ozračje se je res že prav pošteno poletno ogrelo, posledično je v naši kuhinji prevroče za gnetenje polija. Tako sem se začela ogrevati za dopustniško ustvarjanje. Lanski dopust sem prvič nizala in šivala delica perlice, potem pa se jih nisem več lotila. Zato je skrajni čas, da vajo ponovim. Pri Damjani sem se zagledala v šesterokotnike in bila je tako prijazna ter mi zaupala načrt. D., hvala!

Seveda nisem uspela počakati do dopusta, sem morala takoj in prec probat :-)

Utrinki

2010-06-30T13:47:00.005+02:00

Zaključek šolskega leta, začetek počitnic, praznično podaljšan vikend ... vse je kar klicalo po kratkem potepanju. Sicer so naša potepanja v tem času sedaj že skoraj tradicionalna, le da se letos nismo odpravili tako daleč kot pretekla leta (Toskana, London, ...). Tokrat smo bili malo bolj naravoslovno naravnavi in smo se odpravili na Hrvaško. Najprej smo po dolgem in počez prehodili, prevozili, prepluli in si ogledali nacionalni park Plitvička jezera.

Park je urejen in vzdrževan, vendar ne posegajo v naravne procese - npr. padla drevesa umaknejo ali razžagajo le toliko, kolikor motijo prehod in varnost obiskovalcev.
Vode je seveda v izobilju, vse buči, šumi, prši, ... slapovi veliki in majhni, brzice, ... jezera ...

Naslednji dan smo krenili proti Skradinu, od koder je tudi izhodišče za ogled nacionalnega parka Krka.

Park se na trenutke zdi kot pragozd ... in neverjetno je, koliko živalim nudi zatočišče. Kačji pastirji so pravi pozerji.

Na poti domov pa smo se ustavili še v obmorskem mestecu Bakar.

Zavite ulice pišejo zanimive zgodbe ...

Zaključek

2010-06-24T08:36:00.004+02:00

Tako, pa bomo počasi zaključili še eno šolsko leto. Zdi se mi, kot da je šla Alja včeraj v prvi razred, a danes bo prinesla že prvo spričevalo z ocenami. Saj veste, s tistimi pravimi številkami :-) V drobno zahvalo za celoletno potrpežljivost je Alja izbrala nakit za učiteljici v podaljšanem bivanju. Menda je bila edina, ki v celem šolskem letu ni manjkala niti enkrat ...

Nakit je spravljen v škatlicah - predalnikih

Tudi tale zelen je imitacija keramike

Razredničarka pa ne nosi nakita, zato je Alja izbrala beležnico v umirjenih zelenih tonih.

Šele sedaj sem opazila, da sem začela pisati blog ravno na današnji dan pred enim letom in v tem času uspela napisat 80 objav. Ni ravno veliko, pa ni niti malo ... zagotovo pa je blog velika vzpodbuda, da sploh kaj naredim.

Faux ceramic

2010-06-18T20:30:00.004+02:00

Tako, pa je končno obkljukana tale ponarejena keramika iz seznama 'moram probat'. Delala sem po že znanem tutorialu in priznam, da je bilo packanje s prsti prav zabavno in sproščujoče. Malo manj zabavna je bila uporaba nove Fimo poli gline - prvič sem namreč probala Fimo soft odkar ga izdeluje Staedtler in res je SOFT. Na srečo sem kupila le dva paketka bele barve za probo in menda bo pri tem tudi ostalo.

Barva pa, saj vem, dolgčas ... spet ta modrina ... a meni je tako všeč :-)

Scrap-clay ali ostanki

2010-06-12T11:14:00.004+02:00

Kako koristno uporabiti ostanke? Jaz sem jih takole ...

dodala še malo bele ...

na koncu pa še malo lisasto ...

Celoten izkupiček se mi sploh ne zdi tako slab ...

Hidden magic part III

2010-06-10T14:16:00.007+02:00

Opažam, da sem nujno potrebna dopusta ... preveč vsega se je nabralo v službi in končno bo treba porabiti še lanski dopust. Še par dni, se tolažim ... in medtem za pomiritev gnetem in valjam fimo. Tale hidden magic se sicer ni ravno izšel čisto po načrtu, malo je zatajila teksturna plošča s preplitvimi utori, malo pa tudi jaz. Pa dobro, nekaj sem uspela izrezat ven ...

Enkrat za spremembo še uhani:
Ostalo pa je veliko 'scrap clay-a' oz. poli-ostankov in nekaj sem jih porabila kar za hrbtno stran obeska in uhanov - tako dobimo '2 in 1', kar tudi ni slabo. Kako sem uporabila še preostale ostanke, pa pokažem, ko do konca sestavim.

Je pa tele dneve sonce pošteno ogrelo ozračje, poletje je tu ... čas, da pospravim poli-rekvizite pa najverjetneje tudi.

Mica shift

2010-06-07T16:58:00.007+02:00

No, pa je prišla na vrsto tudi nova teksturna plošča Lise Pavelka in po dolgem času tehnika mica shift. Ker pri meni brez modre skorajda ne gre, je prvi poskus končal takole:

Potem pa sem namešala malo čudno roza/rdečo barvo, jo kombinirala s sivo in uporabila še nove ovalne cutterje. Odtenek barve je res zoprn za fotografiranje ...

Pa še pogled na zadnjo stran:

Res je z izdelavo vodil malo več dela, a pride lepo in celoten izdelek je bolj eleganten. No, vsaj meni se tako zdi. Okusi so itak različni, na srečo :-)

Variacije

2010-06-05T20:02:00.004+02:00

Se vam kdaj zgodi, da bi strašno radi ustvarjali, pa ob kupu lastnih in 'moram probati' idej enostavno ne veste, česa bi se lotili? No, tako sem oni dan obsedela za mizo in tuhtala, ali naj ven privlečem še inke in končno probam tisto faux keramiko, ali morda raje pastelne krede, pa novo teksturno ploščo bi lahko sprobala, če je OK za mica shift ... Na koncu ni bilo nič od tega. Pristala sem v hladilniku in zvlekla ven dobro leto star vzorček narejen z extruderjem ...

Pa tisti siv pikast komplet mi je bil tako všeč, da sem naredila še solzico - ja, sem si naročila nove cutterje in jih je bilo treba sprobat :-)

Poliranje vs. lakiranje

2010-05-29T15:37:00.010+02:00

Ko ni več dileme, da je izdelke iz polimerne gline enostavno treba brusiti (odvisno seveda od tehnike), se takoj pojavi naslednja. Torej, kako 'zaključiti'? Lakirati ali polirati? Oboje je po svoje zahtevno. Pri lakiranju pač ni lepo, če se vidijo sledi čopiča, pa kakšni mehurčki ipd. in tako uničiš ves trud brušenja. Da o izbiri pravega laka niti ne zgubljam besed, a ne :-) Poliranje pa je garanje, težaško delo, roke bolijo ... razen, če imaš mašinco za poliranje ... ki je jaz seveda nimam :-(

Za primerjavo sem torej naredila iz enake temno olivno zelene perlaste osnove dva različna obeska. Oba sta zbrušena z brusnim papirjem od gradacije 400-600-800-1000 do 1200. Prvi je 'zaključen' z enim nanosom Fimo laka na vodni osnovi:

Drugi pa je 'zaključen' s poliranjem z bombažno krpico in prozorno pasto za čevlje. Poliranje je dolgotrajno, roke bolijo, ... mast, še čevljev nimam nikoli tako zgloncanih ... a rezultat je tako prijetno žametast občutek pod prsti, da se ne da opisat.

Pa še oba skupaj - lakiran se res lesketa in morda deluje bolj umetno, poliran pa daje tak natur videz, ki prav zaživi šele na sončku. Po svoje sta mi oba všeč.

Kateri pa je vam bolj všeč? Kakšen način končne obdelave uporabljate?

Siva ...

2010-05-18T17:48:00.006+02:00

kot je sivo nebo v preteklih dnevih, tednih. Sita sem dežja, vlage, sivine. Danes se je sicer sramežljivo pokazalo sonce, a so ga popoldne že prekrili sivi oblaki. In tako se je sivina prikradla še v cutting edge.

Kljub obilici dežja pa prave mavrice še ni bilo na nebu. Z drobnimi pikami pa si je utrla pot skozi sivino nakita ...

In dobitnici sta ...

2010-05-10T17:46:00.003+02:00

Deževno popoldne se je izkazalo kot nalašč, da opravim z žrebanjem. Do polnoči ste napisale 51 komentarjev in tule na kupu so vsi lepo sprintani in razrezani.

Sledilo je še zgibanje. Potem pa je na pomoč končno prišla Alja. Moram priznat, da najprej nisem vedela, kako naj se lotim žrebanja - ali komplicirati, glede na to, da se žrebata dva kompleta in so želje različne in torej ločiti v različne posode ali pa vreči vse v isti koš in videti, kaj bo ... Zmagala je zdrava pamet Alje 'pa kaj kompliciraš' ... in sledilo je mešanje, pa še malo mešanja in še malo ...
In prva izžrebana je bila Vladuška, ki si je izbrala olivno zeleni komplet.

V nadaljevanju sva torej žrebali le še dobitnico modrega kompleta. Pa ni šlo tako lahko, saj je Alja izžrebala še 3 ta zelene, potem pa je le imela srečno roko in izžrebala Jano, ki pravi, da bi z veseljem nosila oba.

Vladka in Jana, obema iskrene čestitke! Sporočita mi naslov, kamor vama lahko pošljem nakit.

Tako, zaključen je moja prvi blog bonbonček. Vsem hvala za komentarje in sodelovanje. Zagotovo ponovim še kdaj.

Medtem ...

2010-05-08T17:55:00.005+02:00

ko čakam na ponedeljkovo žrebanje, sem naredila nekaj res enostavnih voščilnic, ki so primerne za vse priložnosti. Vse po istem kopitu, le v različnih barvah ... žal sem modro, zeleno in vijolično fotografirala pod lučjo in so barve naravnost grozne. Za pokušino torej pokažem le rdeče/belo in roza/belo.

Imate pa še slabih 30 ur časa, da pustite komentar pod prejšnjo objavo za žreb enega od poly kompletov. No, če vam je kateri všeč, seveda :-)

Darilo za vas

2010-05-04T22:00:00.006+02:00

Tako, obljuba dela dolg! Drage moje dame, napočil je čas, da se vam malo zahvalim za spremljanje mojega bloga in za vaše vzpodbudne komentarje. Že tako ustvarjam malo, a brez bloga in vaše podpore bi zagotovo ustvarjala še manj.

Torej, podarjam vam dva različna kompleta (ogrlica + prstan), oba narejena v tehniki cutting edge. Prvi je moder, ki ga že poznate in je namenjen ljubiteljici modre barve:

Drugi komplet pa je namenjen ljubiteljici olivno zelene barve:

Darilo je namenjeno vsem, ki spremljate moj blog - velja tako za blogerice kot tiste, ki bloga nimate, a vseeno pustite komentar in me vzpodbujate pri ustvarjanju. Vse kar morate storiti je, da pustite komentar pod to objavo, zraven napišete za kateri komplet želite v žreb (1-moder ali 2-zelen ali oba) in to je to. Lahko tudi širite glas o temle darilcu na svojem blogu, ni pa pogoj. Je pa darilce namenjeno vsem, ki zaidete na moj blog, torej tudi onkraj naših meja.

Žrebala bom 10. maja, v žreb pa bodo vključeni komentarji, oddani do 9. maja do polnoči.

This is my Give away! Please, feel free to enter - just simply leave a comment.

Modra kot morje, kot nebo ...

2010-05-01T12:06:00.006+02:00

Ko se prikažejo topli sončni žarki, zadiši po poletju, morju, ... in nastaja nakit za vroče poletne dni. Najprej malo okroglo:

Pa malo v konus:
Pa malo pravokotno:

Čeprav ne znam delat serij, mi je bila tale namešana modra barva tako všeč, da nisem mogla nehat valjat, rezat, ...

Pa kot ponavadi, še pogled od blizu:

Da me od viška ne bi pekla glava, pa nekaj pripravljam ... a bo treba še malo počakat :-)

Pogled skozi okno

2010-05-01T11:19:00.004+02:00

Že časa nazaj me je Kitty izzvala, da odprem prvo mapo, izberem deseto fotko in povem zgodbo. In tako sem naletela na tole zanimivo fotko: Zgodba ... za 40. rojstni dan me je J. odpeljal v Pariz in tole je pogled skozi okno hotelske sobe :-) Res je, da je bilo potrebno kar malo virtuoznosti, da sva zjutraj pogledala, kakšno je vreme. Cele dneve sva namreč klatila po mestu, J. se je izkazal za odličnega vodnika, pa še vreme nama je odlično služilo vse dni. Bilo je res luštno!

S komentarjem na tole objavo pa sprejmete izziv za objavo svoje desete fotke v prvi mapi :-)

Še malo rjave

2010-04-22T17:21:00.004+02:00

Potem, ko smo oni dan na poli-kafetku po spominu družno sprobale tutorial ... no, pravzaprav ga je po nareku delala le Kitty ... sem doma stuhtala, da je tole idealni način, da porabim rjave odtenke.

Rjava namreč ni ravno moja barva, čeprav mi je zadnje čase ratala kar všeč. In vrag ve koliko časa bi se mi tile namešani ostanki valjali po škatli. Zato velja 'kuj železo, dokler je vroče' ... :-)

Brušenja je bilo tokrat malo - le notranji deli, tako da so prijetno gladki na otip; obročki pa so ostali nedotaknjeni, da ne bi poškodovala grobe teksture. Sledilo je še malo poliranja in to je vse.

Pomladansko čiščenje

2010-04-18T17:01:00.004+02:00

Potem, ko smo očistili Slovenijo, sem se lotila še čiščenja garderobne omare. No, ne čisto dobesedno, čeprav tudi tako ne bi škodilo. Ampak za kaj takega moram biti posebne volje. Sem pa malo preložila oblačila in med drugim 'našla' tole tuniko, ki sem jo v dveh letih menda samo 1x oblekla. Preprosto zato, ker ima večji izrez in nisem imela nič primernega za okoli vratu ...

Odločila sem se, da probam namešati iz polija ustrezno barvo za kombinacijo in zdi se mi, da mi je kar uspelo. Več težav pa mi je povzročalo oblikovanje 'surovih' beadsov s teksturo in tole je moj presežek :-)

Očistimo Slovenijo v enem dnevu

2010-04-17T19:33:00.006+02:00

Danes smo se tudi mi pridružili akciji 'Očistimo Slovenijo v enem dnevu'. Čeprav stanujemo Podulco, smo se pridružili skupini v vasi. Zbrali smo se na Gorici in se razdelili v tri skupine. Naša skupina (ženske, otroci in nekaj starejših vaščanov) je šla čistit Hrib za vasjo, nadaljevali smo s čiščenjem gmajne proti Tubljam ...

Neverjetno, kaj vse ljudje zmečejo v naravo ... od pločevink, steklenic, polivinila, plastenk, gum, elektičnih kablov, stiroporja, čevljev, avtomobilskih kosov, wc školjk in kotličkov, loncev, krožnikov, plenic, ... do gradbenih odpadkov ... našli smo tudi čelado iz I. svetovne vojne. Posebej moram pohvaliti naše najmlajše, ki so se pridružili akciji, pridno pobirali smeti in vztrajali do konca.
Kratek oddih naše skupine in priložnost za eno skupinsko sliko (no, jaz sem na drugi strani :-).

Na koncu smo bili kar utrujeni, a zadovolnji, da smo s svojim delom prispevali k akciji in očistili okolico naše vasi. Skupaj pa smo ugotovili, da tistih, ki so vso to svinjarijo odvrgli v naravo, danes najverjetneje ni bilo med nami ...

Geometrija

2010-04-15T20:04:00.007+02:00

Toliko me že poznate in veste, da me pri ustvarjanju navdušujejo čiste linije, izpiljene oblike ... in geometrija je moje priljubljeno področje matematike. Pa sem poskušala združiti oboje. Izziv mi je postavila Martina, ki si je zaželela nekaj v rjavi, bež barvi. Saj ne vem, če ji bo všeč in itak imam še čas, da zgnetem kaj drugega.

Sicer je omenjala še kombinacijo z rumeno, a meni brez modre živeti ni :-) ...

Pa še beseda, dve o Martini. To je ena res fejst punca, z glavo na pravem mestu in nogami trdno na tleh. Pred skoraj 11 leti, ko sem se preselila iz NM, sem se v novem službenem okolju najbolj zaštekala z njo. Starost ni bila nobena ovira - ona takrat malo čez 20, jaz nekaj čez 30. Sodelavki sva bili le dobro leto, potem pa sta se najini poti ločili. A še vedno imava stike - telefon, mail ... na en tak poseben način, nič obremenjujoč, čisto spontan. Že tradicija pa je najino spomladansko in jesensko druženje in takrat imava pravi 'babji dan', dan za šoping, čvek do onemoglosti ... Komaj čakam!

Nadaljevanje

2010-04-10T18:12:00.007+02:00

Saj vem, da je že malo dolgočasno, a meni je Cutting edge še vedno všeč. Tale modra je definitivno moja. Pa samo kot zanimivost - za rezanje posameznih kosov ne uporabljam modelčkov, ampak fleksibilen nožek.

Pa še tale ostanek:

The Cutting Edge III.

2010-04-06T20:25:00.004+02:00

Nadaljujem s Cutting edge tehniko, tokrat v vijoličnih odtenkih. Moram pa priznat, da me je komentar Dana Cormierja k moji prejšnji objavi prijetno presenetil. Še posebej, da so koščki 'well crafted' - na to sem res ponosna. Se trudim po svojih najboljših močeh.

Še pogled od zadaj - enak postopek kot pri olivno zeleni. Moram priznat, da imam z ročnim vrtanjem luknjic presneto srečo. Sveder mi namreč še ni zašel s prave poti.

The Cutting Edge II.

2010-04-01T21:39:00.005+02:00

Tale tehnika mi je tako fajn, da sem se je lotila malo bolj zares. Sicer ne vem, zakaj sem uporabila olivno zeleno, ker tega res nimam kam nosit ... a kaj, ko mi je barva tako všeč :-) Naredila sem 3 različne motive in nastala je 'bambus' ogrlica. Tudi tokrat samo brušeno in polirano s pasto za čevlje.

Vmesne 'perlice' so tudi iz poli gline in končno sem uporabila nastavke za extruder. Iztisnjeno tubo polija sem pekla 15 minut in potem še vročo razrezala na kolute.

Pa še fotka zadnje strani, ker vem, da nekatere rade pogledate poli ritke :-) Jaz tudi, priznam. Temno zeleno osnovo sem razvaljala na najdebelejši nastavitvi pašta mašine in dodala zg. sloj. Pečenim kosom sem zvrtala luknje s home made orodjem.

Zdaj moram pa nardit še kakšno v meni nosljivi barvi.

The Cutting Edge I.

2010-03-30T18:23:00.013+02:00

Kot že veste, me trenutno navdihuje Dan Cormier. Za naslednji izziv sem se lotila njegove tehnike cutting edge. Najprej sem sicer že nameravala kupiti komplet, a sem si potem premislila. Saj veste, cena, poštnina ... pa ne veš, ali ti bo potem tehnika sploh 'potegnila' ali ne ... povrh vsega pa sem imela revijo PC že nekaj časa doma. Torej mi je dejansko manjkal samo 'peeler' in sem šla v lokalni Merkur po navadni lupilec za zelenjavo. Nastala sta poskusna obeska iz ostankov - toliko da sem preizkusila lupilec, ki se je solidno izkazal. Malo moram še izboljšati pritisk rezanja, da bo rezina enakomerna.

Pečena obeska sem le še zbrusila (papir gradacije od 400 - 1200) in potem po nasvetu Majde polirala s kremo za čevlje. Končni rezultat je izredno gladek in presenetljivo natur izgled, kar mi je všeč. Pri zelenem obesku sem še ugotovila, da nujno rabim ene dobre okrogle modelčke. Moji so ultra stari in imajo precej grd rob na spoju. Zanima me, ali so ateco cutterji dobri in imajo gladek spoj?

Inspired by ...

2010-03-28T21:14:00.011+02:00

...Dan Cormier. Ko sem prvič videla tale obesek, me je matralo, kako je narejen. Dan skupaj s Tracy Holmes ustvarja fantastične stvari. Všeč so mi čiste linije, izdelki so izpiljeni do popolnosti. Fantazija! Torej, iskala sem po netu, da bi morda našla kak namig, kako se lotiti izdelave. Priznam, nisem bila uspešna. Bi morala iti na kakšno njegovo delavnico po potrebno znanje. Ena je celo letos poleti zelo blizu, v Italiji, a takrat bomo najverjetneje namakali noge v morje. Tako sem se nazadnje zanesla na svoje izkušnje in logiko.

S končnim izdelkom sem zadovoljna, čeprav sem najverjetneje ubrala 'hard way' varianto by Renata. In še vedno ne vem, kako to počneta Dan in Tracy :-)

Zakaj bi ...

2010-03-26T22:01:00.004+01:00

... se učili na izkušnjah drugih, če se lahko na svojih. Ja, saj vem, skregano s pametjo in logiko, a tako pač je. Oni dan sem se lotila belo črnega skinner blenda in moram priznat, da mi je kar šlo. Črna poli glina se res ni tako zlahka vdala, a sem bila vztrajna in na koncu je ratal prav soliden preliv. Potem sem se lotila rezanja z modelčki, malo sukanja, da ne bo preveč dolgočasno, pikico perl rdeče ... in že je bilo vse skupaj na moji žarnici in hop v pečico. Wow, krasno! ... samo še malo pobrusim, pa bo ... No, pa ne bo :-(

Z vsakim brusom je stvar postajala bolj lisasta - skinner blend le ni bil takoooo enakomeren kot sem mislila, da je. Očitno je bil v svoji notranjosti še čisto 'surov'. Najprej sem mislila že vse skupaj vreči v smeti, potem pa sem se spomnila Majinega stavka: 'To je pač del dizajna!'. Hvala, Maja!

Danes v službi ni nihče opazil, da je z obeskom kaj 'narobe', kvečjemu je bil deležen nekaj pohval.

Fotke pa so čista katastrofa, vem. Kamor se postavim, se blešči ...

Inspired by ...

2010-03-24T21:35:00.007+01:00

... Bettina Welker. Njeni izdelki so mi preprosto všeč. Doma imam celo njeno knjigo, ki jo je izdala lani jeseni in ima zame še posebno vrednost, saj mi je Bettina namenila tudi kratko posvetilo. In to ni kar tako. Po malo prirejenem tutorialu iz knjige je nastal tale futurističen obesek v grobem, belo-modrem skinner blendu, s perl izboklinami:

Obesek je v celoti zapolnjen s fimo polimerno glino, ki je tudi zadaj 'obdelana' z grobim brusnim papirjem.

Komaj čakam poletje, ko se moja garderoba prelevi v belo modre odtenke in se bom lahko malo šopirila :-)

Gremo v šoping?

2010-03-22T21:38:00.006+01:00

Malo me daje slaba vest, ker se toliko časa nisem oglasila tule gor. Res pa je tudi, da nisem ravno strašno ustvarjalna tele dneve. Da pa ne bi čisto zakrnela, sem se pridružila mini swapu. Izdelati je bilo treba hranilnik, šparovček po domače, ki naj bi bil dovolj kičast, da bi privabljal denarce. Sem tuhtala in gruntala, kakšen šparovček naj naredim ... škatlo oblečt je ta mal problem, ampak nisem imela nobenega pametnega papirja na zalogi. Zato je bilo treba malo zakomplicirat z obliko ... in nastala je ne ravno kičasta, a ravno prav pomladno elegantna torbica:

Ko se v njej nabere dovolj prihrankov, gremo lahko takoj v šoping :-)

Še malo pogledov s strani:

Trakec se razveže in pridemo do vsebine.

Tudi notranjost je solidno obdelana:

Osnova torbice (tudi obeh stranic) je trša lepenka oblečena v papir. Ko sem končala, mi je bilo žal, da nisem poslikala postopka izdelave.

Nadaljevanje

2010-03-02T22:47:00.003+01:00

Ne bom kaj dosti razpredala, to je le nadaljevanje. Končno sem za peko upognjenih beadsov uporabila pladenj za polže. Sem pa ugotovila, da sem delala malo predebele plahtice in je bilo potrebno več brušenja. OK, vem za drugič.

Fotke so pa ... no ja, so kakršne so, vse se blešči ...

Perfekcionizem?

2010-02-28T18:14:00.004+01:00

Ko sem v rahlem navalu obupa lahko samo nemočno opazovala spreminjanje barv v pečici pri tehniki faux raku iz prejšnje objave (čeprav je bil potem končni rezultat čisto zadovoljiv), sem si šla vmes mirit živčke z vrtenjem extruderja. No ja, ali bolje rečeno, sem šla z dežja pod kap. Saj tudi pri extruderju ne moreš kaj dosti vplivat na prelivanje barv, a ne. Šele pri rezanju sem opazila, da bi lahko kožno barvo pogosteje vključila v zaporedje in namesto, da bi bilo vse skupaj bolj olivno zeleno, je ratalo bolj bordo rdeče ... hja, pustmo stat ...

Vseeno sem zadevo sestavila skupaj, obesek po peki seveda vodno brusila s papirjem vse do gradacije 1200, polirala in 1x lakirala. Zdaj pa se presneta reč tako sveti, da je ni mogoče prav fotografirati oz. jaz ne znam, ne da bi se videl kak odsev. In to je prav zoprno!

In očitno ima Majda kar prav, ko mi je že pred časom podelila nagrado in zapisala, da sem perfekcionist. No ja, včasih mogoče res pretiravam, a brez skrbi, v vsakdanjem življenju vztrajno popuščam :-)

Nagrado pa podarjam vsem ustvarjalkam, ki me spremljate in kaj pokomentirate.

Faux raku

2010-02-24T15:10:00.005+01:00

Po nekaj mesečnem izletu v papirnat svet se spet vračam nazaj k polimerni glini. Povratek ni tako preprost. Kar nič mi ne gre od rok. Še tale raku je skoraj šel rakom žvižgat. Še posebej, ker ni pravega nadzora nad dogajanjem, ampak samo opazuješ, kako se barve spreminjajo ...

Kakšna za rezervo

2010-02-16T19:39:00.004+01:00

V marcu je kar nekaj slavljencev v ožji žlahti, zato sem naredila še par preprostih voščilnic. Tako, za rezervo. Morda celo uspem narediti še kakšno, prav namensko, čeprav priznam, da imam polahko zadost tega papirja.

Po zelo dolgem času sem naredila še eno iris folding voščilnico. Takih darilc sem pred leti naredila že nekaj, pa sem imela še malo papirja na zalogi ... mašnica je pa na roke zrezana in ni glih zanaritdolpast lepa.

Pospravljam 3. del

2010-02-14T16:32:00.006+01:00

Idejo sem že pred več kot enim letom videla pri McCrafty in kot veliko drugih idej, vse pride enkrat na vrsto. Notranje obročke sem naredila kar iz tršega papirja, narezanega na trakove v širini okrasnih trakcev. Potem pa je hrošček opravil glavno nalogo rezanja krogov. Sledilo je lepljenje in nastali so čisto simpatični koluti:

V prazno (ja, menda) škatlo od čipsa sem izrezala odprtino, široko 1 cm:

Škatlo sem še oblekla v okrasni papir in vanjo zložila kolute. Nekaj jih je še praznih in čakajo, da pobrskam po škatlah in navijem še ostale trakove.

Pa še za 70

2010-02-11T19:54:00.008+01:00

Tokrat pa je voščilnica namenjena našemu nonotu oz. mojemu tastu, ki te dni praznuje 70. rojstni dan. Naredila sem voščilnico, ki nekako najbolj odraža slavljenca - najprej na sprednji strani mogočno, košato drevo:

V notranjosti pa pop-up izvedba (zelena barva je malo čudna, ker sem slikala pod lučjo):

In še malo podnapisov. Nono je aktivni član Kulturno zgodovinskega društva Hrpelje. Ob 700-letnici Hrpelj leta 2004 je napisal knjigo - monografijo Kronika Hrpelj. V vasi in njeni okolici so člani društva uredili zanimivo in poučno naravoslovno zgodovinsko učno pot. Pot označuje markacija v podobi kuščarja zelenca, ki je dodan na voščilnico, da nono slučajno ne bi zgrešil svoje sedemdesetice.

Tale črn ptič, ki se skriva v krošnji, pa naj bi bil kos. Zakaj? Zato, ker nonota vsi poznajo kot Latkota Kusovga iz Hrpelj.

Pa še pogled s strani:

In na koncu še povabilo - če vas pot kdaj zanese proti Brkinom, obiščite Hrpelje in se sprehodite po zanimivi učni poti. Če pa bi radi zraven slišali še kakšno domačo po hrpeusko, pa le pokličite Latkota in vas bo z veseljem popeljal po poti. Pa ne kar tako, od lani ima celo patentin za turističnega vodnika.

Ena za 40

2010-02-08T12:06:00.005+01:00

Same okrogle nastajajo zadnje čase. Tale voščilnica je za eno, kako naj rečem, gospo, ki praznuje 40. rojstni dan. Mi je malo hecno, da rečem gospa, ko pa se sama pri 40+ sploh ne počutim tako. Mislim, gospa je ena taka močna in resna beseda, a ne .... Kakorkoli, tale štiridesetletnica je šivilja, zato je na voščilnici toliko šivov :-) Pa v bistvu je oblekca, ki je narejena po temle muštru vijolične barve, ki jo je skoraj nemogoče realno pofotkat.

Še ena za 50

2010-02-02T18:53:00.004+01:00

Ko sem oddala voščilnico iz prejšnje objave, sem takoj dobila prošnjo, če lahko naredim še kakšno za 50. Za moškega. Uspela sem še vprašati, s čim se tale možakar kaj ukvarja, ima kakšen hobi ...? Dobila sem kratek in jedrnat odgovor - košarka. OK, sprejela sem izziv. Porajale so se mi različne ideje.

Najprej sem se lotila izdelave parketa in polaganje klasične 'ribje kosti' je bilo prav zabavno. Za košarkaško tablo sem plastificirala paus papir, tako da sem dobila čvrsto mlečno plastiko. Največ preglavic mi je povzročala mreža koša, saj nisem imela nič pametnega pri roki. Na koncu sem jo izrezala kar iz papirja.

Košarkaška žoga ima črte embossirane s črnim prahom, mini razcepka pa je ventilček. Ko žogo vržemo na koš, razkrije ... tadam ...

Je pa to spet easel-card, ki se takole odpre:

Na koncu seveda upam, da bo slavljencu všeč.

Ena za 50

2010-01-29T22:29:00.004+01:00

'Oj, Renata, a imaš kakšno voščilnico za 50. rojstni dan?'
'Ne, nimam. Ma, če rabiš, ti lahko nardim.' ...

Tako nekako običajno gre ta zgodba, a ne. In je nastala tale preprosta voščilnica za gospo, ki ima menda rada rumeno barvo in rože. Upam, da bo slavljenki všeč. Je pa moja prva t.i. easel-card.

Recepti

2010-01-28T19:46:00.005+01:00

Moja mami ima en tak star, res star zvezek, ki je poln slastnih receptov. To so recepti njene mame, tete, babice ... Če samo omenim, da je moja babica hodila v gospodinjsko šolo in da so imeli pred vojno gostilno, potem si lahko mislite, da se pravih starih in preizkušenih receptov ne manjka. In da recepti ne bi šli v pozabo, pa da se s sestro slučajno ne bi skregali za dediščino (hja, nikoli se ne ve, a ne :-)), se je mami odločila, da bo zbrane recepte prepisala. Zato sem za svoj izvod receptov uporabila en rokovnik, ki je kar nekaj časa čakal na pravi trenutek. Žice sem razklenila, oblekla platnici, ponovno naredila luknje z BIA (original luknje so bile kvadratne, a na enakih razmakih) in sestavila skupaj.

Zdaj pa moram tole dostavit v NM, da se mami še to zimo loti dela :-) Naj še omenim, da ima mami krasno pisavo stare šole. Saj veste, včasih so se v šoli učili še lepopisje. In če prav pomislim, tudi danes ne bi škodilo ...

Pospravljam 2. del

2010-01-23T19:06:00.005+01:00

OK, sem priznala, da nič rada ne pospravljam, a ne. Ampak malo reda med ustvarjalno 'navlako' ne more škoditi. Pa moram priznat še nekaj - ko se pravim delat red med ustvarjalnim materialom, me je kar malo strah. Zakaj? Ker imam neke sorte fotografski spomin in točno vem, v kater škatli je kakšna reč spravljena in se bojim, da je po pospravljanjuje in prestavljanju enostavno ne bi več našla. Tako sem se zaenkrat lotila pospravljanja samo rekvizitov za hroščka, ki so itak bili vsi v eni škatli. V temle organizatorju so žepki za embossing plošče:

Zanimivo, kako različna barva ozadja spremeni celoten izgled izdelka. Pa še nekaj priznam, da za tele domače organizatorje uporabim papir, ki mi je najmanj všeč in ga ni škoda za delovno prekladanje :-)

7

2010-01-22T20:25:00.007+01:00

Vladka in Barbara sta mi naložili težko nalogo - povedati 7 resnic o sebi. Uf, pa ravno jaz, ki tako ne maram o sebi govort. OK, naj bo, se vdam. Še posebej zato, ker sem cel teden, odkar se tale verižna zadeva širi po domačih ustvarjalnih blogih kot kak voajer brala resnice o drugih in je preprosto fer, da še sama napišem svojih 7. Pa začnimo:

Ne maram nakupovanja špeže, fasunge ... kakorkoli se pač že reče. Najprej zlagam v voziček, potem vse ven na tekoči trak pri blagani, blagajničarka običajno kot nora hiti bi-bipat artikle in jih lifra naprej, jaz ko ena mona hitim zlagat v vrečke (reciklirane!), potem doma spet vse prekladam in zlagam na svoje mesto. Torej vsako reč primem v roke najmanj 4x, preden jo dejansko uporabim. Povrh vsega se še kakšna perla pred mano prav na počasi obira, za mano pa kakšna furija kot jaz ... to je stres!
V dvigalu se počutim rahlo neprijetno. Na raznih obljudenih krajih še gre, ker mislim in upam, da bi kdo že opazil, če bi se presneta reč ustavila. V kakšni stolpnici pa bi šla brez pomislekov v 16. nadstropje peš.
Pospravljanje mi je čedalje bolj odveč. Ugotavljam namreč, da kvaliteta življenja ni nič boljša, če imamo vse u nulo spedenano, ali pa vzdržujem higienski minimum. Tudi dopusta več ne porabim zato, da pomivam okna in perem zavese. Če sem že doma, raje kaj ustvarjam, pogledam dober film ali berem ... preprosto uživam.
Sem bolj samotarske sorte. Nisem tip 'grem na obisk'. Očitno imam že v službi dovolj opraviti z ljudmi in ne čutim nobene pretirane želje po kafetkanju in obiskih. Vsake kvatre mi seveda paše babji čvek, a to se zgodi parkrat na leto.
Blazno rada jem, sladkarije so moja šibka točka. Ne maram pa kokosa in marcipana. Pa s kakšnim ričetom se mi tudi ne boste prikupili. Kot otrok sem bila menda deležna ene in edine kazni, ki se je spomnim še danes - ker nisem jedla ričeta, sem za kazen klečala v kuhinjskem kotu (goljufala itak, ko nikogar ni bilo v bližini). Nauk kazni: ričeta še danes ne jem.
Ker tako rada jem in sem športni antitalent (razen badmintona in speedmintona), sem pri 40+ ugotovila, da se nabirajo blazinice tam, kjer niso najbolj zaželene. Tudi skupinska vadba ni zame - ko sem še nekaj poskušala z aerobiko, je bila vaja že mimo, preden sem pogruntala nožno koreografijo. Tako mi ni preostalo drugega, kot da se lotim domače vadbe - malo raztezanja, kvihtanja, trebušnjakov ... daje solidne rezultate. Najboljša investicija v opremo stanovanja je bil nakup ripstola. Priporočam! ... ne samo za obešanje srajc ...
Po poroki sem obdržala svoj dekliški priimek. Nič spreminjala, nič dodajala. In to iz preprostega razloga, ker mi je moj priimek čisto všeč in z njim dobro shajam. Ne vem, zakaj ženske spreminjajo priimke. Iskanje sošolk po googlu je čista mora.

Na, pa jih je že 7 in ravno sem se ogrela. In sploh ni bilo tako težko. Tole breme naj bi naložila naprej sedmim blogerkam, pa se mi zdi, da ste že itak vse bile pofočkane.

Pospravljam

2010-01-14T19:37:00.004+01:00

Na domačih in tujih blogih je kar nekaj idej, kako praktično pospraviti pripomočke za cuttlebug oz. hroščka. Do sedaj sem imela vse naloženo v eni škatli, nekatere šablone v škatlah od CD-jev ... skratka, nobenega reda. Sedaj pa sem se končno lotila pospravljanja, saj imam v BIA idealnega pomočnika. Tako je nastal tale organizator za šablone oz. nestije. Ker nisem imela magnetnih listov, sem uporabila kar samolepilne magnetne trakove:

Narediti pa moram še en organizator za embossing plošče. No, saj ne, da imam toliko šablon in embossing plošč, da jih ne bi mogla pospravit v en organizator, samo včasih je fino misliti malo vnaprej in dodati kak prazen list ali žepek ...

Vadim

2010-01-10T18:12:00.006+01:00

Včeraj popoldne je šla Alja na obisk k sošolki Katarini in takoj sem izkoristila idealno priložnost, da podtaknem drobno pozornost iz moje delavnice :-) Pri Damjani sem pobrala super idejo, kako privlačno zapakirati post it listke. Ravno prav preprosta zadeva, da treniram uporabo BIA mašince. Res fajn ideja in takile izdelki bodo zagotovo še nastali.

Katarina tudi zelo rada bere in naredila sem še preprosto knjižno kazalo:

Pa še enega za njeno mamo, da se ne bosta punci kregali :-)

Novo leto, nov začetek

2010-01-03T20:16:00.009+01:00

Čeprav smo že kar konkretno zakorakali v leto 2010, upam, da je še vedno čas za dobre želje. Drage virtualne in resnične prijateljice ustvarjalke, pa vse tiste, ki spremljate moj blog in si celo vzamete dragoceni čas in pustite svoj komentar, ki velikokrat prav boža moj ustvarjalni ego in mi polni baterije ... skratka, vsem vam želim vse dobro v letu 2010 in polno iskrivih ustvarjalnih idej!

Tudi sama sem si za letošnje leto marsikaj zaželela in si obljubila. Seveda se o željah ne govori na glas, saj se lahko zgodi, da se ne uresničijo. Pa o zaobljubah tudi raje ne bi naglas, da me ne bo kdo vlekel za rokav ... :-) Kakorkoli, leto bo tako kot si ga bomo naredili!

Sem pa bila v preteklem letu menda res pridna, ker mi je dedek Mraz prinesel dolgo željeno ustvarjalno igračko, v domačih ustvarjalnih logih imenovano tudi rozika :-)

Žal nisem imela veliko časa, da bi sprobala vse možne variante. A za izdelavo ene knjigice oz. beležnice za našo pozabljivo šolarko se je le našel čas:

Prve dni tega leta pa mi je polepšala še Maja, čudovita punca in enkratna ustvarjalka, ki mi je podelila tole nagrado. Hvala!

Nagrado naj bi podelila naprej 12 ustvarjalkam. V pretekih objavah sem že širila nagradice naprej in vedno sem bila v dilemi, da komu ne delam krivice. Zato tole nagrado podeljujem vsem vam, ki pridno obiskujete moj blog.

Darilo

2009-12-28T19:50:00.003+01:00

Letos je dedek Mraz pohitel in že prinesel prvo darilo:

Na koncertu je bilo super fajn. Morda za nas, ta stare, malo preglasno, saj se mi je drobovje dobro pretreslo in še uro, dve po koncertu odmevalo v ušesih ... a tam to zaznaš prvih 5 minut, potem pa itak padeš notri. No, glas mi kljub vsemu kar dobro služi :-) Hja, za dobre 3 ure smo se vrnili v čase naše mladosti in se napolnili z energijo ... N., hvala!

2 in 1

2009-12-21T18:19:00.006+01:00

Predalnik št. 2 za drugo nečakinjo Marušo je pred vami. Ker se mi ni dalo delati še enega predalnika s 4 nizi predalčkov, bi pa predalčkala, sem tuhtala, kako jih lahko še postavim, da bo stvar zanimiva. Kar sama se seveda ponuja rešitev, da dva niza predalčkov zasukamo za 180 stopinj, ampak ... to se mi je zdelo preveč dolgočasno in enostavno ... Zato sem si postavila izziv '2 in 1' predalnika.

Tole je zelena stran predalnika:

Tole pa modra ... številke naj bi bile letnica 2010 ... in M kot Maruša:

Predalčki so seveda obdelani, vsi papirčki posenčeni ... itak :-)

Sledi pa še pogled od zgoraj, ki vam pove, da je tole '2 in 1' predalnik in lonček za svinčnike. Predalčki so res zasukani za 180 stopinj, vmes pa sem pustila nekaj cm prostora. Daljše stranice, ki se nadaljujejo ob predalčkih, so tako kot dno in pokrov narejene iz debelejšega kartona (cca 2mm), zato je celotna konstrukcija zelo stabilna, čvrsta ... tudi notranjost sem oblekla s papirjem:

Barve so res grozne, ampak tole je najboljše kar sem uspela izvlečt iz fotosešna pod lučjo :-)

Predalnik

2009-12-19T14:06:00.007+01:00

Projekt predalnik je bil že kar nekaj časa v planu. V bistvu že odkar sem ga videla pri Alenki, ki je objavila tudi link do izvirne ideje. Škoda le, da tale blog zadnje čase nekaj šteka, a meni je še uspelo sprintati navodila. Itak, da sem mere po svoje priredila, tako kot Alenka in še malo :-) Je pa tale predalnik namenjen moji nečakinji Tjaši za novoletno darilo. Seveda pa bo v predalčkih spravljeno še kakšno presenečenje ... predalčkov res ne manjka.

Porabila sem kaj precej papirja, lepila, kartona, časa ... okraskov pa malo manj. Pa to že itak veste, da mi krancljanje ne gre najbolje od rok. Mislim pa, da je tu že sam papir dovolj bogat. Vsi papirčki, vogalčki, predalniki, črke ... skratka vse je še malo senčeno in postarano z vintage photo distress blazinico.

Vsi predalčki so obdelani tudi od znotraj:

Se opravičujem, ker je toliko slik. Si nisem mogla kaj, da ne bi predalnika pofotkala iz vseh strani, ker ... sem kar malo ponosna sama nase, da mi je uspelo vse papirčke skupaj zlepit in sestavit.

Me je pa tole predalčkanje malo zasvojilo in v delu je že nova predalčkasta zadevščina za Tjašino starejšo sestro Marušo. Bo pa malo drugačna, moja pogruntavščina oz. zaenkrat je še nisem zasledila po tujih ali domačih blogih. Moram pohitet :-) Aja, pa upam, da imata punci v tem času kaj bolj pametnega za počet kot brskat po blogih ... če pa že, bosta pa lahko povedali, če jima darila ne bodo všeč. Sicer pa bodo glavna presenečenja v predalčkih, to je itak samo embalaža ... tralalalalala :-)))

Rožice

2009-12-15T21:07:00.007+01:00

Sodelavka Danica se bo konec leta upokojila in tale šopek rožic je namenjen njej. Ker za moj blog ne ve in ga torej ne bere, lahko voščilnico pokažem že danes. Skupaj s sodelavci moramo napisati še kakšno lepo misel ...

Za darilo si je izbrala CD predvajalnik, zato bomo v žepek voščilnice priložili še CD Sarah Brightman.

Počasi zaključujem

2009-12-13T10:25:00.015+01:00

Tako, izdelava voščilnic je končana. Naredila sem jih skoraj 60, vse za domačo porabo in sedaj sledi še težja naloga - treba je napisati dobre želje in jih poslati. Najbolj zoprno mi je pisat, ker imam od vsakodnevnega tipkanja čist sfiženo pisavo, pišem ko kura in potem s tem svojim kracanjem uničim lepo voščilnico :-( Kaj čmo, tako je. Enkrat, ko bom velika, bom šla na tečaj kaligrafije in vse voščilnice lepo napisala ... najbrž bi morala začet pisat že na poletnem dopustu :-) V zadnji fazi letošnjega papirčkanja sem naredila še nekaj bolj enostavnih voščilnic:

Preden pa papirčke čisto dokončno pospravim, imam še par malenkosti v planu. Upam, da mi jih uspe naredit.

Ko bi morali ...

2009-12-11T19:50:00.009+01:00

... moški ženski brati z oči, se izkaže, da so večinoma nepismeni. Take in podobne misli so se mi porajale, ko sem prejela moževo darilo za rojstni dan. Kot da ne bi že tedne prej na glas razpredala, kaj bi mi prav prišlo, kaj rabim, s čim si želim ustvarjati, ... Ampak ne, mene nihče ne sliši. Itak! Po pravici povedano sem bila res kar malo razočarana, ko sem iz kuverte potegnila tale papir:

Na moževo prigovarjanje v stilu 'boš vidla, kako ti bo fajn', je mene kar zvijalo v želodcu. In tako je minil mesec, dva, tri ... ko sem le našla čas (beri: zbrala pogum) in se prijavila. V sredo sem se končno odpeljala na Vransko. Tečajniki smo se zbrali malo pred osmo, se čekirali in najprej poslušali eno uro teorije. Pogled po predavalnici je bil rahlo srhljiv - sami možakarji. Ja valda! Potem pa le zagledam še eno sotrpinko. Takoj sva se zaštekali. Po končanem teoretičnem delu smo se preselili na poligon in sledilo je 'trpinčenje' avtomobilov in živcev ... gume so cvilile, avti drhteli in se vrteli ... 6 vaj od sunkovitega zaviranja, umikanja oviram, vožnje v ovinku, spodnašanje zadka in vse to na simulirani zasneženi spolzki podlagi. Povem vam, da sem bila ob štirih popoldne crknjena, po drugi strani pa polna adrenalina. Bilo je namreč res fajn! Vseh 10 nas je uspešno opravilo tečaj in dobili smo diplome:

In za konec lahko tale tečaj priporočam vsem. J., hvala za darilo!

Venček

2009-12-07T18:50:00.005+01:00

December, čarobni čas pričakovanj, vrata naših domov so okrašena z venčki ... khm, naša niso. To je pa realnost, a ne. Po pravici povedano se mi niti ne da nekaj obešat na vrata. Pa na mizi tudi nimamo nobenega aranžmaja, ker enostavno ni prostora. Na kuhinjski mizi namreč nastajajo novoletne voščilnice, zato med tednom jemo kar v dnevni sobi. Ja, strašno vzgojno, vem ...

Sem pa uspela naredit par voščilnic z motivom venčka.

No, tale pa je na vhodnih vratih:

Ko vrata odpremo, so za njimi izpisane (no, ne še) dobre želje:

Mašnice sem naredila s pomočjo 'home made easy bow' pripomočka oz. iz kartona izrezana zadevšina v velikosti željene mašnice:

Postopek zavezovanja pa sem menda pogledala majmanj 5x, da sem si zapomnila, kako se naredi zanko in potem potegne skoznjo trak. Cela znanost, itak :-)

Karirasto

2009-12-06T20:41:00.008+01:00

Škotski karo zasvoji, brez dvoma :-) Sem pa rahlo jezna, ker premorem samo 5 alkoholnih inkov in le 3 lahko nekako skombiniram - rdeč, svetlo zelen in rjav. Obupno pogrešam črnega. OK, saj vem, sem jamrala že v prejšnji objavi. Ker pa mi vrag ni dal miru, sem pretaknila vse škatle in našla čisto navaden črn Pelikanov tuš ... saj veste, je treba probat, pa konc! In sem probala. Seveda je navaden črn tuš čisto drugačen, drugače se obnaša ... kar preveč je vse zbledelo. Kljub temu pa sem kartonček uporabila:

Ker se črn tuš ni preveč dobro obnesel, sem na preostale kartončke raje nanesla preizkušeno kombinacijo:

Padla sem notri ...

2009-12-03T21:43:00.009+01:00

Tole štampiljko s smrekico sem pravzaprav kupila za tehniko hidden magic s polimerno glino. Ko sem prvič videla ta fantastičen odtis pri Roberti sem ga enostavno morala imeti. Pretaknila sem sto in eno internetno trgovino, preden sem štampiljko končno našla. Je zelo fajn za poli, ker ima globoke utore. Je pa tudi čisto fajn za voščilnice. Na spodnji sem uporabila zlat embossing prah.

Tole je en skromen poskus pop-up voščilnice:

Tole pa je čisto svež rezultat današnje lekcije Tima Holtza. Ugotavljam pa, da bi nujno rabila še kakšen alkoholni ink. Imam namreč le par barv, ki sem jih seveda spet kupila za preizkušanje tehnike Done Kato na polimerno glino. Nujno, ampak RES nujno rabim vsaj črn ink. Obstaja namreč ena nora tehnika tudi za poli in rabi se črn ink. Tale nakupovalna abstinenca nevarno daljša moj spisek želja :-)

Po drugi strani pa veča iznajdljivost. Tim namreč piše, da je za tole tehniko potrebno imeti glossy papir. Itak, da ga nimam. Sem se pa spomnila, da sem oni dan kupila ene najlonke in notri je bil tisti vmesni bel kartonček. Kartonček je ravno prav sijajen, da ne vpija inkov in je takoj zaživel v novi funkciji :-)

Počasi napredujem

2009-12-01T19:50:00.008+01:00

Tale voščilnica mi je kar simpatična in enostavna. Sicer so mi zelo všeč tudi bolj bogate voščilnice, ampak jaz jih enostavno ne znam delat. Imam namreč težave z barvami, postavitvami, n-plastmi papirja, vzorci, dodatki ... kar nič mi ne paše skupaj.

Povrh vsega sem še sklenila, da za letošnje voščilnice, razen osnovnega papirja, ne bom nič zapravljala. Doma imam namreč že toliko ustvarjalne navlake, da je nima več kam pospravit. Kot v kuhinji je absolutno premajhen. Po drugi strani pa mi seveda vsega primanjkuje in bi 'nujno' rabila ohoho stvari. Zaenkrat se solidno držim, čeprav ... priznam, da sem imela internetno košarico že parkrat napolnjeno, a sem se na poti do blagajne še pravočasno ustavila ...

Čas je za ...

2009-11-29T21:00:00.007+01:00

... izdelavo novoletnih voščilnic. Pravzaprav je že skrajni čas! Prejšnja leta sem se spravila k izdelavi že v začetku novembra, letos pa me tole novoletno papirčkanje sploh ni pritegnilo. Z rahlo zavistjo že mesec, dva opazujem vsak dan nove in nove umetnije na domačih in tujih blogih ... hkrati pa se zavedam, da čas beži ...

Tale tutorial Jak Heath sem imela spravljen že celo večnost in je prišel ravno prav za ogrevanje.

Ostalo mi je še nekaj potiskanega papirja in sem se lotila še kvazi origami smrečke. Papir za ozadje pa sem celo sama poštampiljkala.

Tako, sezona novoletnih voščilnic je končno odprta. Upam, da mi jih uspe narediti toliko, da bomo z njimi poslali prijetna voščila sorodnikom in prijateljem. Časa namreč res ni več veliko.

Frišno novo jutro slavi

2009-11-27T19:36:00.004+01:00

Za vse, ki še ne poznate Frišne, hitro zavijte na njen blog. S prefinjenimi, ostrimi, hudomušnimi, ... in še kakšnimi objavami in nasveti na Frišnem novem jutru vam Polona požene kri po žilah boljše od jutranje kave. Smeh zagotovljen, dobra volja kljub megleni jeseni ... torej, kličemo še na mnoga!!!

Nagrada

2009-11-27T19:01:00.005+01:00

Zadnje čase nič pametnega ne spravim skupaj na ustvarjalnem področju, blog je na stranskem tiru in tale nagrada, ki mi jo je podelila Kate je več kot dober razlog, da se oglasim. Hvala! Je pa tale nagrada preplavila domače in tuje bloge, pa sem vprašanja kar poslovenila.

Takole naj bi šlo tole:
Za odgovor lahko uporabiš samo eno besedo.
Posreduj jo 5 najljubšim blogerjem.
S tem jim tudi podeliš nagrado.
Pa veliko zabave!

1. Kje je tvoj mobilni telefon? na mizi
2. Tvoji lasje? skuštrani
3. Tvoja mama? solidno
4. Tvoj oče? boljše
5. Najljubša hrana? sladoled
6. Sanje pretekle noči? brez
7. Najljubša pijača? voda
8. Tvoje sanje/cilj? ustvarjalni kotiček
9. V katerem prostoru si? dnevna soba
10. Tvoj hobi? ustvarjanje
11. Tvoj strah? ...
12. Kje želiš biti čez 6 let? med živimi
13. Kje si bila včeraj zvečer? doma
14. Nekaj, kar nisi? hinavska
15. Mafini? čokoladni
16. Na spisku želja? čas
17. Kje si odraščala? NM
18. Kaj si počela nazadnje? pila kavo
19. Kaj imaš oblečeno? trenerko
20. Tvoj TV? sony
21. Ljubljenčki? nimam
22. Prijatelji? so
23. Tvoje življenje? OK
24. Tvoje razpoloženje? po vremenu
25. Pogrešaš koga? ne
26. Avto? ja
27. Nekaj, česar ne nosiš? pokrival
28. Najljubša trgovina? ustvarjalne
29. Najljubša barva? modra
30. Kdaj si se nazadnje smejala? danes
31. Nazadnje jokala? ne spomnim
32. Najboljši prijatelj? je
33. Kraj, kamor se stalno vračaš? domov
34. Facebook? nimam
35. Kje najraje ješ? doma

Nagrado pa podarjam naprej domačim blogerkam:
Damjani
Flo
Hali
Roberti in
Maji

Sem tuhtala, komu naj podelim nagrado, ker ... Hmmm, obiskujem veliko blogov, ki so mi všeč ... pa nagrada se je v zadnjem času že razpasla po domačih in tujih (b)logih. Nič, odločitev je padla. Zabavajte se!

Kaj je nastalo

2009-11-08T16:23:00.007+01:00

V prejšnji objavi sem se hvalila, da se nekaj peče. No, seveda se je peklo in tudi speklo. Uspela sem celo napackat z oljnato barvo in obrisat, pa tudi posušilo se je hitro. Le sestavit se nikakor ni hotelo samo in je trajalo cel teden. Grozno, res. Eno je pomanjkanje časa, drugo pa pomanjkanje volje. V tem deževnem vremenu, ko je ob petih popoldne že trdna tema, se mi kar nič ne da ustvarjat. Potem imam pa slabo vest. OK, zadost jamranja - tole sem uspela navezat skupaj:

Naredila pa sem še en obesek v tehniki backfiling - vijolični poli glini sem dodala malo granitno sive in dobila rahlo zrnato osnovo. V osnovo sem odtisnila teksturo z listki in jo po peki zapolnila s srebrno poli glino. Potem je seveda sledilo brušenje in še enkrat brušenje. Imela sem namen, da na zgornji del obeska dam še srebrno ploščico. Premislila sem si zgolj zato, ker bi zakrila težko prigarane listke.

Ko zmanjka kak dan

2009-11-01T21:51:00.009+01:00

Kaj pa vem ... tile vikendi so zadnje čase čist prekratki. Definitivno mi zmanjka en dan za lenarjenje, ustvarjanje, branje, potepanje ... Sem si pa pretekli teden privoščila en ustvarjalni popoldan. V četrtek sem se udeležila poli delavnice Makrima, ki so jo organizirale domači poli sceni dobro poznane poli maherice Majda, Kristina in Maja. Ure, prežete z učenjem, ustvarjanjem in klepetanjem, so kar prehitro minile in me napolnile z energijo. Še pozna vožnja domov ni bila noben napor. Zato iskrena hvala organizatorkam in vsem udeleženkam za super popoldan. In seveda na tem mestu še čestitke Makrima za pogum in super organizacijo.

Na delavnici sem izdelala tole mega zapestnico, ki je res MEGA in že zaseda častno mesto v moji ustvarjalni vitrini. Sicer me malo morijo prstni odtisi, pa šlampast rob, pa ... ampak naslednja bo boljša. Tokrat se lahko zgovorim, da sem poli za teksturo sigurno 10x valjala, ker enostavno nisem naredila enakomernega odtisa in je bil že čist pocast. Ko mi je končno za silo uspelo, je bil ta vrag prekratek ... skratka, sem si zapomnila vse, česar ne smem ponovit :-)

Zdajle pa še vzamem današanjo peko iz pečice in se lotim packanja. Da bom imela pa za jutri čiste roke, me čaka tudi malo brušenja za desert.

Ko čakam zaman

2009-10-22T19:47:00.009+02:00

A kaj čakam? Ja sonce, lepo vreme, da bi pofotkala še zadnjo poli umetnijo. Pa nimam te sreče oziroma sem zadnje sončno popoldne v tem tednu dobesedno zapravila s pohajkovanjem po trgovinah. A tudi to je treba od časa do časa in tako je naša pravkar devetletnica opremljena za zimo.

Zato pa sem se danes bolj ali manj uspešno matrala s postavljanjem tele dolge verižice pod lučjo. Nastala je pretekli konec tedna v tehniki backfilling. V črno poli osnovo sem naredila zareze z olfa nožkom in spekla. Po pečenju sem zareze zapolnila s srebrnim polijem, ponovno pekla in potem seveda brusila do onemoglosti in še malo :-) Na robovih se seveda šopiri srebrni Krylon, ker pa se delčki radi zasukajo, sem zadnjo stran pobarvala s srebrno akrilno barvo.

Pa še od blizu:

Zlato bakrena jesen

2009-10-12T21:28:00.007+02:00

Danes zjutraj sem še odšla v službo v vedrem vremenu, pri +16 stopinjah in prijetnem vetrcu. V daljavi pa se je že slutilo napovedano deževje, saj so bliski razsvetljevali temno jutro. In še preden sem prevozila tistih ušivih 22 km, je bilo več kot očitno, da so vremenarji imeli prav. Žal. Jaz pa tako sovražim dež, vlago, mraz, ...

Skratka, konec je prijetno tople jeseni. Še v nedeljo, ko so nas sončni žarki prijetno greli, je nastal tale bakreno zlati backfilling (ne ravno najbolj natančen):

in še kar soliden bakreno oranžen etching:

Namesto, da bi lepo nedeljo izkoristila še za fotografiranje, sem to počela danes ob luči, kar je čista katastrofa.

Hidden magic part II

2009-10-06T21:18:00.012+02:00

Tako kot se z vsakim rezom skrivnostno razkrivajo odtenki in vzorci v polimerni glini, tako skrivnostno z vsako sekundo mineva čas. Včasih zaveznik, drugič največji sovražnik ... čas. Preveč ne bom razpredala, ker sem ravno prave volje, da vas spravim v depresijo :-)

Za popestritev pa malo odštekane barvne kombinacije:

Barve ...

2009-09-29T19:02:00.007+02:00

... pisane, monotone, vesele, turobne, živahne, žalostne, tople, hladne, svetle, temne, ... kakršnekoli že, tu so. Zame sicer popolnoma neznačilne, še posebno po poletni modrini, a vseeno mi je tale rahlo nenavadna kombinacija všeč.

Pa čisto sem navdušena nad mojimi svedri, tako da moram nujno še take kose delat, samo da lahko vrtam in vrtam in vrtam ... :-)