sobota, 29. avgust 2009

Brušenje ... ali beseda, dve o nohtih

V prejšnji objavi sem omenila, da so šli nohti v maloro zaradi silnega brušenja. Vse, ki ste kdaj začele brusiti poli, že veste, da brušenje rahlo zasvoji človeka. Izdelki so namreč po brušenju res gladki, lepi, brez prstnih odtisov ... skratka, brušenje je fajn. Pa še poli, ki se zažre v kožo, gre stran. So pa seveda stranski učinki, ki se pojavijo takoj, ko se malo dlje časa namaka ročice v vodo in brusi, brusi, brusi ... dokler se nenačrtovano ne odbrusi še malo nohtov, včasih celo kože ... Ja, drži, sem si na prstnih členkih že pobrusila kožo do krvi, pa od silne vneme sploh nisem opazila.
Na tehle izdelkih se lepo vidi, kako je moje brušenje napredovalo ... pri modri verziji so krvaveli členki :-)


Seveda po brušenju še lakiram. Ko bom velika, si bom omislila mašino za poliranje. Hja, pa naj še kdo reče, da je hobi za zabavo ... tole je pravo garanje :-)

četrtek, 27. avgust 2009

Še zapestnica

Res sem naredila še zapestnico. Ni ravno oh in ah. Koščki so namreč majhni, ker imam drobno zapestje (0bseg slabih 15 cm). V tejle vročini sem se namučila z oblikovanjem obročkov, potem sem si pri njihovem brušenju uničila nohte na levi roki, ker jih enostavno nisem mogla držat. Al sem nerodna al kaj ... ma potem nisem imela več kaj popravljat in sem nadaljevala do končne izdelave. Ustavilo pa se mi je pri sestavljanju, ker mi je zmanjkalo kovinskih obročkov. Mislim, pri vsej ustvarjalni zalogi, mi ravno obročkov zmanjka ... besna kot glista sem jih seveda takoj naročila in na srečo so bili že danes popoldne pri meni. Sledilo je sestavljanje in slikca je tule:

Za zapenjanje sem naredila kroglico iz polija, jo prerezala in v vsako polovičko vtisnila mini magnetek. Tako je zapenjanje res enostavno, saj kar samo skoči skupaj. Počutim se kot da sem odkrila toplo vodo :-) Priznam pa, da mi nikoli prej ni kapnila taka ideja, le jezila sem se, ko sem se po par minut zafrkavala z zapenjanjem.

nedelja, 23. avgust 2009

Vikend projekt

Včeraj pozno popoldne sem spet privlekla poli rekvizite na mizo in se odločila, da ponovim lekcijo iz ene od mojih prejšnjih objav. Le da tokrat nisem slepo sledila tutorialu in smo poustvarjala, ampak sem sestavo delala po svoji skici. Do večera sem uspela speči vse kose (2x), zbrusiti (2x) in celo polakirati (1x). Danes je sledilo še eno lakiranje, potem pa sušenje in sestavljanje. Nastala je tale ogrlica:

pa zraven še prstan:
J. je rekel, da bi morala biti zraven še zapestnica ... komplet torej. Zanimivo, zelo redko naredim kakšno. Torej bo zapestnica izziv. Običajno zraven ogrlice naredim le prstan. Prstane pač rada nosim, a ne. Saj tudi uhanov ne delam ... ha, še en izziv več.

Nagrada

Pred dnevi sem videla, da mi je Kristina podelila nagrado. Priznam, da sem bila prijetno presenečena, saj sem med ustvarjalnimi blogerkami pravzaprav novinka. Kristina, hvala! Nagrada pa je seveda obveza za nadaljnje ustvarjanje. Nekaj že nastaja in pokažem v naslednji objavi.

Tole nagrado pa podarjam vsem domačim blogerkam, ki pridno ustvarjate in zaidete tudi na moj blog. Še posebej pa jo podarjam Milici, ki v zadnjem času izdeluje prekrasen nakit iz srebrne gline (prej pa tudi iz polimerne gline) in svoje izkušnje nesebično deli na blogu.

nedelja, 16. avgust 2009

Poli ponvice

V četrtek me je v nabiralniku čakala knjiga Ancient modern in nedelja se je kljub poletni vročini izkazala za pravi dan za ustvarjanje. Še posebej zato, ker nas je nona povabila na češpove njoke in mi torej ni bilo treba kuhati kosila. To pa pomeni, da je bila po zajtrku kuhinjska miza lahko moja. Padla je odločitev, da probam naredit poli-ponvice, ki jih je knjiga polna. Mislila sem si 'nič lažjega kot to' ... kot rad reče Melkijad, a že iskanje primerne žarnice za kalup je bilo podobno misiji nemogoče. No, pa sem eno odvila v dnevni sobi, drugo v Aljini, ... in se končno lotila dela. Najprej sem spekla črno in turkizno poli ponvico, pečene znotraj oblekla eno s temno rdečim in drugo s transparentnim polijem. Za teksturo sem uporabila grobi brusni papir in slamice. Ponovno pekla in pečeno postarala z rjavo akrilno barvo. Sledilo je še sestavljanje s pomočjo tekočega polija in ponovno pečenje. Končni izdelek seveda precej odstopa od knjižne verzije, saj sem improvizirala z materialom, a sem z rezultatom kar zadovoljna. Še posebej, ker sem sicer tip za čiste, ravne linije, rahlo obsedena z brušenjem, tu pa je namenoma vse malo 'vige-vage'.

Takole izgleda obesek:
V poplavi poli ponvic pa sem potem naredila še prstan:

torek, 11. avgust 2009

Žica

Par let nazaj me je rahlo zasvojila žica. Zdaj le še občasno naredima kakšen obesek, čeprav imam še kar nekaj žičnate zaloge. Maja, ki dela čudovit žičnat nakit, me je malo izzvala, da naj pokažem svoje izdelke in kljub vsemu, da gre za starejše kose, sem se odločila, da vam jih pokažem. Nekatere izmed vas jih že poznate, druge pač ne. No, začela sem s preprostim kvačkanjem, potem pa sem podlegla oblikovanju in prepletanju žice. Na tele izdelke sem še prav posebej ponosna:
obesek - takih variacij je nastalo kar veliko

zapestnica

obesek - ladjica

obesek iz aluminijaste žice - še precej nedokončana zgodba

pa še prstan

bakrena žica - na tale srček sem res ponosna
pa še malo bakrene žice

Nastale so še razne druge oblike od ribic do morskih konjičkov, razne zapestnice, tudi taka za nadlaket ... a aluminij je res tista stvar, ki se je moram še kdaj lotiti.

petek, 07. avgust 2009

Pa dajmo še malo šivat

Začetno navdušenje še ni minilo. Poiskala sem tale srčkast motiv in se lotila dela. Omejena sem na material, ki ga imam na razpolago t.j. nekaj modrih odtenkov delica 11/0 in rocailles 15/0. Osnova šivanja je peyote stitch, tako kot pri spodnjem trikotniku. Šivanje res ni zahtevno, le slediti je treba načrtu, malo šteti in .... včasih tudi kaj podreti in končni izdelek je tu:

ponedeljek, 03. avgust 2009

Dopustniško ustvarjanje

No, pa je mimo ... dopust namreč in spet se vračamo v ustaljene tirnice. V dveh tednih smo res odklopili, se naužili sončnih žarkov, naplavali, dobili morskega zmagovalca v 'enki' ... Prebrala sem manjšo skladovnico knjig in ostalo je tudi nekaj časa za ustvarjanje. Sabo sem vzela ustvarjalni material, ki zavzame najmanj prostora. To je namreč zelo pomembno pri tričlanski družini z enoprostorcem :-) Res pa je tudi, da me je šivanje delica perlic že nekaj časa mikalo in sem ta projekt namenoma pustila za dopust.
Nastal je tale obesek in zraven še prstan. Brez modre pa seveda ne gre.